Potem ko so danes sindikalne centrale izrazile ogorčenje zaradi informacij, da bi lahko vlada danes na dopisni seji sprejela povsem okrnjeno različico predloga novele zakona o delovnih razmerjih, so na ministrstvu za delo potrdili, da odločitve o tem danes ne bo.
V reprezentativnih sindikalnih centralah so ob informacijah, da bi lahko vlada novelo zakona o delovnih razmerjih sprejela v "oskubljeni različici", ogorčeni. V primeru tega scenarija napovedujejo, da v pogajanjih o noveli ne bodo več sodelovali, temveč bodo dialog preselili na druga mesta, pri čemer ne izključujejo niti odhoda na ulice.
Predlog zakona o delovnih razmerjih, o katerem so se sindikati usklajevali na ESS in je šel v javno obravnavo, je med drugim predvidel prostovoljni štiri- ali šesturni delovnik, pravico do odklopa in do 48-urnega počitka ter omejevanje prekarnosti tudi z ukrepi na področju agencijskega dela, rešitve za večanje varnosti delavskih predstavnikov in za preprečevanje zlorab na področju podajanja pisnih opozoril pred odpovedjo, izenačenje delovnopravnih pravic rejnikov ter določbe v zvezi s fleksibilnejšo možnostjo dela od doma. A kot vse kaže te spremembe v korist delavcev ne bodo prišle v zakon, opozarjajo sindikati.
Vlada naj bi namreč zdaj predlagala le tiste spremembe zakona o delovnih razmerjih, s katerimi bi Slovenija prenesla določila dveh evropskih direktiv, ne pa tudi uvedla novosti, o katerih so se pol leta usklajevali na ESS in jih sindikati podpirajo, delodajalci pa so proti, kažejo informacije predstavnikov delavcev.
"Zakon so tako oskubili do direktiv evropske unije," so kritični sindikati. Ti so razočarani, saj so se, kot poudarjajo, deset mesecev trudili za dialog in usklajevanje. Vlada pa naj bi se po njihovih informacijah zdaj priklonila delodajalcem, ki so zapustili pogajalsko mizo. "Predsednik vlade je pokleknil in se postavil na stran kapitala in v zrak pognal vmesni prostor, v katerem bi lahko bila vlada med delodajalci in sindikati," je prepričan Branimir Štrukelj. Štrukelj je ponovil, da pri predlaganih spremembah zakona ni šlo za dodatne obremenitve delodajalcev, temveč izboljšanje položaja šibkejše strani, tj. delavcev in sindikalnih zaupnikov.
"Delavci se lahko za izboljšanje svojega položaja zdaj obrišejo pod nosom," je poudaril Jakob Počivavšek iz Pergama. "Oskubljena verzija bi pomenila pljunek v obraz vsem tistim, ki smo se 10 mesecev trudili pri usklajevanju in vlagali napore, da bi našli primerne rešitve," je bil kritičen. Kot je napovedal, bo v primeru sprejetja novele v oskubljeni različici odstopil s položaja predsednika ESS, saj da zaradi odnosa vlade ne vidi več smisla v sodelovanju v tem organu.
Kot je opozorila predsednica ZSSS Lidija Jerkič, ne razumejo, da vlada s takšno potezo odreka pravice delavcem, posega v njihov položaj, kljub temu da rešitve, o katerih so na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) tekla intenzivna pogajanja zadnjih deset mesecev, ne predstavljajo velikega oz. nikakršnega finančnega stroška za delodajalce.
Dodala je, da obstajajo namigi, da bi lahko vlada okrnjen zakon sprejemala danes na dopisni seji. Če se bodo te informacije izkazale za resnične, sindikati napovedujejo, da v pogajanjih o osnutku novele zakona o delovnih razmerjih ne bodo več sodelovali, temveč bodo dialog preselili na druga mesta, "na način, ki je bolj učinkovit in krajši", je napovedala Jerkičova.
Novela naj ne bi vsebovala sprememb, s katerimi bi olajšali položaj žrtev družinskega nasilja
Tudi v Društvu za nenasilno komunikacijo, Delavski svetovalnici in Inštitutu 8. marec imajo informacije, da so se spremembe zakona "skrčile zgolj na prenos nekaterih EU-direktiv". V današnjem odprtem pismu premierju Robertu Golobu so namreč izrazili ogorčenje, da naj novela ne bi vsebovala sprememb, s katerimi bi olajšali položaj žrtev družinskega nasilja v delovnem razmerju, med drugim z možnostjo krajšega delovnega časa in prepovedjo odpovedi ter dodatnimi 10 dnevi plačane odsotnosti.
"Ali ste postavili zahteve delodajalcev pred dobrobit žrtev nasilja in dovolili, da se iz sprememb zakona o delovnih razmerjih izbrišejo predlogi za zaščito in pomoč žrtvam nasilja v družini?" v društvih sprašujejo Goloba.
Delodajalske organizacije so tudi zaradi sprva predlaganih sprememb tega zakona julija izstopile iz ESS, saj da se ni upoštevalo njihovih pripomb, zgolj statisti v socialnem dialogu pa nočejo biti. V četrtek so predlagali, da bi se v izogbi kazni Evropske komisije sprejelo novelo le s tistimi rešitvami, s katerimi bi prenesli določila dveh evropskih direktiv.
Po teh bi v zakon vnesli le možnosti petih dni neplačanega oskrbovalskega dopusta in pravico delavca predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi - denimo namesto za določen za nedoločen čas.
Ali informacije o predlaganju novele v okrnjeni obliki držijo, na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti še niso odgovorili.
KOMENTARJI (270)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.