'Boj za delavske pravice ostaja nadvse aktualen'

Praznik dela je spomin na krvave izgrede v ameriškem Chicagu maja 1886, kjer se je sprožil boj delavcev za uzakonjen osemurni delovnik in druge pravice. Umrlo je 13 protestnikov in sedem policistov.

Sindikati v Sloveniji ob letošnjem 1. maju še zlasti pozivajo k obuditvi socialnega dialoga, ki ga je po njihovih opozorilih aktualna vlada pod vodstvom Janeza Janše prekinila. Pričakujejo, da bodo z novo vlado lažje vzpostavili kakovosten socialni dialog. Že v soboto je bila v Ljubljani na Rožniku tradicionalna sindikalna prireditev s kresom in nagovori sindikalistov.

Tudi osrednja slovesnost ob prazniku v Ljubljani je danes potekala na Rožniku, na območju Maribora pa na Snežnem stadionu pod Pohorjem. Največ ljudi v savinjski regiji se je zbralo na Celjski koči, na Koroškem pa so se tradicionalno zbirali na Kremžarjevem vrhu. Na Gorenjskem je praznično na Križni gori, na Primorskem je tradicionalno prvomajsko srečanje v organizaciji koprske občine na Socerbu, na Dolenjskem pa poteka več slovesnosti, med drugim na Javorovici pri Šentjerneju.

Pahor pozval k tvornemu in iskrenemu socialnemu dialogu 

V Predsedniški palači je danes potekal dan odprtih vrat. Obiskovalce je sprejel in nagovoril predsednik Borut Pahor, z nagovorom pa se mu je pridružila Ana Čermelj, generalna sekretarka Sindikata obrti in podjetništva Slovenije. 

Pahor je ob prazniku dela čestital državljankam in državljanom ter Slovenkam in Slovencem doma in po svetu z najboljšimi željami za našo mirno in uspešno prihodnost. Pred oblikovanjem nove vlade je pozval prihodnjo vlado, delodajalce in sindikate, naj obnovijo zaupanje v dialog, v socialni dialog in skupaj rešujejo najbolj vitalna vprašanja, ki zadevajo vse nas. Spomnil je na svoja prizadevanja za obnovitev socialnega dialoga in dejal, da je oblikovanje nove vlade pravi trenutek, da se z vso resnostjo razume pomen socialnega dialoga ter se mu nameni moč in težo, da bo lahko iskal koristi za vse udeležence. "Praznujemo delo in možnost, da skozi delo postajamo ustvarjalne osebnosti," je dejal in poudaril, da je sleherno delo častno, da pa sta enakopravnost in enakovrednost pogoj za uspeh slovenske družbe. "Če bo dialog iskren in tvoren, bomo od njega vsi imeli več," je poudaril. 

Svoj govor je sklenil z besedami, da bosta vsaj dve tretjini malčkov, ki so danes obiskali Predsedniško palačo, po koncu izobraževanja opravljali poklice, ki ju še ne poznamo, zato je zelo pomembno, da tvoren in iskren socialni dialog ohranimo in krepimo. "Zaslužimo si, da smo prijazni drug z drugim in si vlivamo upanje za prihodnost teh naših čudovitih otrok."

Čermeljeva pa je dejala, da je to praznik pridnih rok, požrtvovalnosti in zavezanosti skupnim ciljem v smislu stabilnega in rastočega gospodarstva, ki ostaja temelj socialne varnosti. Poudarila je pomen solidarnosti, enakopravnosti in dobrih odnosov med ljudmi. Izpostavila je izzive, s katerimi se soočajo, in posebej opozorila na problematiko poklicnih bolezni in na neenakost delavcev v javnem in zasebnem sektorju. V sklepnem delu nagovora se je zahvalila Pahorju, da je v času obeh predsedniških mandatov nase prevzel pomembno poslanstvo in se, kot je dejala, z izjemno predanostjo in preudarnostjo državnika odzival na družbene napetosti, ki vselej rezultirajo v nazadovanje družbe in njenih vrednot. "Spoštovani gospod predsednik, hvala vam, da ste s svojo avtoriteto, iskreno pripadnostjo domovini opravili izjemno delo in bili predsednik vseh državljank in državljanov Republike Slovenije," je dejala. 

Janša v poslanici: Kresovi ne preganjajo le teme, marveč prinesejo tudi svetlobo upanja

Predsednik vlade Janez Janša je v svoji poslanici ob 1. maju zapisal, da se človeštvo danes sooča z resnimi izzivi. "Svet po pandemiji ni več svet, ki smo ga poznali. Vojna v Ukrajini in njene posledice bodo nedvomno pomembno vplivale na delovanje svetovnega gospodarstva. Razmere, ki so primerljive le z najtežjimi preizkušnjami v zgodovini človeštva, zaznamujejo tudi letošnje praznovanje praznika dela," je navedel.

Ko smo pred dobrima dvema letoma prevzeli vodenje vlade, smo vedeli, da nas čaka zahtevno delo, nadaljuje Janša in doda, da so se iz krize, s katero so se soočali, veliko naučili. Našteje, da jim je s sprejetjem desetih protikoronskih zakonov za odpravljanje in blažitev posledic epidemije uspelo ohraniti zdrave potenciale gospodarstva, delovna mesta in vse vitalne elemente socialne države. Poudari tudi, da se Slovenija danes uvršča v vrh držav EU, ki so se na krizo zaradi epidemije najbolje odzvale, da ima v drugem četrtletju najvišjo rast stopnje zaposlenosti v EU, beleži rekordno nizko brezposelnost in rekordno število delovno aktivnih oseb, k povišanju neto plač delavcev pa bo prispeval tudi zakon o dohodnini. 

"Po tradiciji na predvečer 1. maja širom po državi zagorijo kresovi, ki ne le preganjajo temo, marveč prinesejo tudi svetlobo upanja. Upanja, da se nam ni bati prihodnosti. Če bomo le znali združiti najboljše, kar kot narod premoremo, bomo napredovali. Vsak posameznik, vsi skupaj, narod, domovina. Če bomo znali prisluhniti drug drugemu in skupaj delati za domovino, za uspešno Slovenijo," v svoji čestitki zaključi premier.

Zorčič spomnil na pravico do dostojnega dela in primernega plačila 

Predsednik DZ Igor Zorčič pa je v svoji poslanici poudaril, da so vse pomembne vrednote, ki jih imamo za samoumevne, plod stalnih prizadevanj in predmet nenehnega boja. Kot najpomembnejšo vrednoto je izpostavil pravico do dostojnega dela in primernega plačila, ki je tudi predpogoj za dostojno življenje. "Boj za delavske pravice, ki so bile v ospredje postavljene ob koncu 19. stoletja s prizadevanji za višje mezde in krajši delovni čas industrijskih delavcev, tudi v sodobni, postindustrijski družbi ostaja nadvse aktualen," je zapisal. Kot je izpostavil, so bili takratni izzivi drugačni od današnjih, a skušnjave, ki so jim v globaliziranem svetu izpostavljene delavske pravice, niso danes nič manjše. Vedno več je odprtih vprašanj o tem, kaj danes pomeni biti delavec.

Poudaril je, da je "življenje na daljavo" v času epidemije covida-19 državljane in državljanke spomnilo na pomen svobode dela. "Žal so številni v času epidemije delo izgubili, ponovno pa se je kot ključno izpostavilo to, da je le močno in zdravo, konkurenčno gospodarstvo, ki je odporno na sodobne izzive in krize, sposobno zagotoviti tudi pravico do dela vsem državljankam in državljanom," je zapisal Zorčič. Dodal je, da je naloga politike, da ustvarja ustrezne pogoje za trajnostni in regionalno skladen razvoj slovenskega gospodarstva in državo upravlja v skupno dobro, ki vsakemu državljanu omogoča možnosti za razvoj svojih potencialov.

V poslanici se je dotaknil tudi tehnološkega napredka in globalizacije, ki prav tako pomembno vplivajo na trg dela. Po njegovih besedah svetu kljub razvojnemu pospešku digitalizacije, robotizacije in mehanizacije, ob katerem bi si lahko obetali skrajšani delovni čas ali višjo dodano vrednost izdelkov in s tem višje plačilo dela, grozi erozija že pridobljenih delavskih pravic. Pri tem je izpostavil tudi vojno v Ukrajini, ki kaže, kako ranljivi so vsi dosežki človeške civilizacije ob soočanju s sebičnimi interesi posameznikov ali držav. Kljub temu pa meni, da so vsi ti izzivi izpostavili tudi pozitivne plati človeške družbe, kot so vrednote in dejanja, ki stavijo na sodelovanje, solidarnost in pomoč. Dogajanje v Ukrajini in odziv demokratičnega sveta nanj namreč kaže, da nobena sila ne more podrediti in ubiti človekovega hrepenenja po svobodnem in dostojnem življenju, je še zapisal.