Sindikati javnega sektorja za odpravo omejitev plačnih razredov za vse javne uslužbence

Predlog dopolnila k desetemu interventnemu zakonu posega v zakon o sistemu plač v javnem sektorju in bi moral biti usklajen s sindikati javnega sektorja, na drugi strani pa obravnavan na svetu za plače v javnem sektorju, je v izjavi za javnost navedel vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek. Ta je predlog ocenil za še enega v vrsti podtaknjencev v interventni zakonodaji, ki je namenjena omejevanju širjenja epidemije covida-19, ki pa z epidemijo nima popolnoma nikakršne povezave.

V pogajalski skupini odpravi omejitve najvišjega plačnega razreda po njegovih besedah načeloma ne nasprotujejo, pozivajo pa, da se predlagana ureditev spremeni na način, da bo upoštevala enako obravnavo javnih uslužbencev in ne bo prejudicirala usode sistema plač v javnem sektorju. Predlog namreč predvideva začasno odpravo omejitev do konca leta 2022, a so v pogajalski skupini prepričani, da tak poseg prejudicira usodo sistema plač v javnem sektorju.

Kot nesprejemljivo je označil odpravo omejitev najvišjega plačnega razreda izključno za plačno podskupino E1, v katero spadajo zdravniki in zobozdravniki. "Za to ni nikakršnega utemeljenega vsebinskega razloga, saj gre tudi v primeru zdravnikov in zobozdravnikov za javne uslužbence," je poudaril. Sprejetje takega predloga bi po njegovem mnenju ostale javne uslužbence neutemeljeno postavilo v neenakopraven in manj ugoden položaj. V pogajalski skupini zato predlagajo, da se odprava omejitev razširi tudi na ostale javne uslužbence in velja ne le začasno, temveč trajno. "Hkrati tudi javno pozivamo vlado k takojšnjemu nadaljevanju socialnega dialoga in pogajanjem s sindikati javnega sektorja, pa tudi k obnovitvi socialnega dialoga v okviru Ekonomsko socialnega sveta," so zapisali v izjavi za javnost. 

Iz Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides, kjer si prizadevajo za izstop zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega javnega plačnega sistema, so za STA sporočili, da se do predlaganega dopolnila ne morejo opredeljevati, dokler ne bo sprejet.

Spomnili so, da so sklicali izredno letno konferenco, na kateri bodo 11. januarja odločali o obliki in časovnici sindikalnega pritiska za izločitev zdravnikov iz enotnega sistema plač v javnem sektorju.

"Razumemo gesto vlade, da želi popraviti kardinalno napako ministra, ko se je ob usklajevanju novega zakona o plačah vseh zaposlenih v zdravstvu s figo v žepu pogajal s sindikatom zdravstvenih delavcev," sporočajo. Ob tem so spomnili, da je aneks o zvišanju plač zdravstva in socialnega varstva po njihovem mnenju povsem porušil še preostale zametke sprejemljivih razmerij plač. Kot so pojasnili, ne gre za sistemske rešitve, ki ga za zagotavljanje kakovostnega javnega sistema upravičeno pričakujejo.

Odprava omejitev bo za starejše kolege gotovo dobrodošla, so predlog dopolnila za STA komentirali Mladi zdravniki Slovenije. Začasen ukrep po njihovem mnenju ne rešuje plačne problematike zdravnikov, zaposlenih v javnem sektorju. Sami sicer pričakujejo, da bo Ministrstvo za zdravje glede točnih dvigov plačnih razredov zavlačevalo do enega leta. Na vprašanje, če so jih z ministrstva že povabili na sestanek glede njihovih zahtev, so odgovorili, da ne.

Če bo PKP 10 s spornimi določbami sprejet, gre KSJS na Ustavno sodišče

V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS) so medtem zapisali, da z zgroženostjo spremljajo predlog PKP 10, za katerega so, kot trdijo, izvedeli iz medijev. "Kljub visokoletečim besedam o zavezanosti k socialnemu dialogu, se mu je vlada v celoti odpovedala, zato smo stališča KSJS k predlogu PKP10 posredovali neposredno v Državni svet in v Državni zbor."

Kot so poudarili, vlada s predlogom posega v ZDR-1, in sicer v sistemsko ureditev glede delovnega časa, pravice do počitka in enostranskega odrejanja nadurnega dela. "To je popolnoma nedopustno. Zakon o delovnih razmerjih namreč ureja dodatno delo v primerih naravne ali druge nesreče, kamor sodi tudi nujno delo v primeru nalezljive bolezni. A bi za uporabo teh – že obstoječih – institutov morala biti razglašena epidemija, ki pa je vlada ne želi razglasiti. To pa je v nasprotju z utemeljitvami, zakaj tovrstne ukrepe sploh potrebujemo."

Prav tako se jim zdi nesprejemljivo, da se omogoči interventni dvig plač zgolj zdravnikom in zobodravnikom, ne pa tudi ostalim primerljivim javnim uslužbencem. Prav tako ni z ničimer utemeljena nujnost teh sprememb ter začasnost, menijo. "In če se vlada sklicuje na potrebo po uresničitvi stavkovnih zahtev, zakaj hkrati popolnoma ignorira uresničitev vseh drugih stavkovnih zahtev, ki so ostale v sporazumih z vlado do danes neuresničene? Ali se bodo pričela pogajanja za dvig plač v vseh dejavnostih javnega sektorja," se sprašujejo. 

Če bo PKP 10 sprejet, bodo, kot so zapisali, primorani ponovno vložiti zahtevo za oceno ustavnosti. "Ker nekdo mora zaščititi tiste, ki jih ta vlada ne vidi, jih ne želi dostojno plačati niti se z njimi ne želi pogovarjati."

Sindikalni predlog za usklajevanje vrednosti plačnih razredov za vlado nesprejemljiv

Predlog reprezentativnih sindikatov javnega sektorja glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov, izhajajoč iz spodnje tretjine plačne lestvice, je za vlado nesprejemljiv. Prav tako ni sprejemljiv predlog ureditve dela na domu v kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, so sporočili.

Za vlado, ki je na današnji seji sprejela odgovor na predloga KSJS in pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, sta predloga nesprejemljiva tako zaradi vpliva na vzdržnost javnih financ kot vsebinsko. S finančnega vidika je predlog KSJS ocenjen na 650 milijonov evrov letno, predlog pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja pa na eno milijardo evrov letno. Gre torej za izjemno visoke finančne učinke, ki so z vidika vzdržnosti javnih financ povsem nesprejemljivi, hkrati pa predloga ne bi rešila niti problema tistih, ki so uvrščeni v plačne razrede pod minimalno plačo, niti tistih, ki so nad minimalno plačo, so sporočili z vlade.

Z vsebinskega vidika pa predlagani način kompresije plačnih razredov na plačni lestvici, ki bi 11. oziroma 15. plačni razred vezal na znesek minimalne plače, pri višjih plačnih razredih pa predvideva dodajanje enakega nominalnega zneska oziroma poviševanje plačnih razredov v določenih odstotkih, ni ustrezen. Zmanjševanje razmerij med plačnimi razredi bi namreč povzročilo dodatna plačna nesorazmerja in povečalo uravnilovko zlasti v razmerju do najzahtevnejših delovnih mest, meni vlada.

V zvezi s predlogom sindikalne strani glede ureditve dela na domu v kolektivni pogodbi pa vlada meni, da bi na podlagi zaključkov strokovne skupine Ekonomsko-socialnega sveta o morebitni nujnosti ureditve tega področja na poenoten način tako za zasebni kot javni sektor najprej na zakonski ravni lahko prišlo tudi do pogajanj o njeni ureditvi v kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti.

Vlada je danes sprejela tudi spremembo uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. V skladu z njo se zaradi prenosa področja informacijske družbe in elektronskih komunikacij iz pristojnosti ministrstva za javno upravo na službo vlade za digitalno preobrazbo ukinja direktorat za informacijsko družbo v okviru ministrstva za javno upravo.