Koritnik: Dvig plače za šest razredov vsem javnim uslužbencem težak 1,5 milijarde evrov

Koritnik je v današnji izjavi po pogajanjih, ki so se začela ob 10. uri, dejal, da dvig plač za šest razredov ne pomeni le 24-odstotnega povečanja plač, ampak okoli 30-odstotno, saj višje plače vplivajo tudi na absolutno vrednost dodatkov. Enoodstotni dvig plače zaposlenim v javnem sektorju predstavlja 50 milijonov evrov več denarja, 30-odstoten dvig pa bi torej pomenil 1,5 milijonov evrov večji odhodek za državni proračun na leto. 

Zahtevo sindikatov javnega sektorja bo sicer predal vladi. Sindikati javnega sektorja pričakujejo, da se bo vlada do njihovih zahtev opredelila do torka. V nasprotnem primeru bodo šli sindikati v izrekanje o stavkovnih aktivnostih, sta v današnji izjavi za javnost povedala vodji sindikalnih pogajalskih skupin Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek. 

Koritnik je sicer opozoril, da vladni postopki zahtevajo svoj čas, naslednja redna seja vlade pa je načrtovana za naslednji teden v četrtek. Tako je sindikatom predlagal, naj rok ustrezno prilagodijo, saj da tudi vsebinski odgovori na vprašanja terjajo dlje časa.

Hkrati pa je opozoril, da vladna izhodišča, ki jih je predstavil sindikatom, izhajajo iz vzdržnosti javnih financ. "Bojim se, da se 1,5 milijarde evrov dodatnih bremen ne sklada z izhodiščem, ki ga je vlada dala za vzdržnost javnih financ," je povedal.

Sam je sicer sindikatom predlagal model, kako doseči večjo povezanost med rezultati dela in plačilom v javnem sektorju. Tako bi lahko javnemu uslužbencu, ki ne dosega začrtanih rezultatov dela, plačo znižali do 30 odstotkov, medtem ko bi tistemu, ki bi bistveno presegal obseg predvidenega dela, plačo povečali tudi za 100 odstotkov. Sindikati so bili po Koritnikovih navedbah kategorično proti takemu predlogu, česar minister sicer ne razume glede na to, da ni bilo govora o kakšnem zmanjšanju mase plač.

Kot pravi, bi šlo pri znižanju plač za začasen ukrep, ki bi lahko na zaposlenega deloval stimulativno. Možnost, da je tisti, ki dosega najboljše rezultate, nagrajen, pa je tako ali tako stimulativna.

Sporazum med vlado in Fidesom še vedno ni podpisan

Zahteve po dvigu plač vsem javnim uslužbencem sledijo sporazumu, ki ga je ministrstvo za zdravje prejšnji teden parafiralo z zdravniškim sindikatom Fides, v četrtek pa je dokončnemu podpisu sporazuma zeleno luč dala tudi vlada. A sporazum še vedno ni bil podpisan. Kdaj se bo to zgodilo, se še ne ve.

Prav tako še ni javno znana vsebina sporazuma, saj je do podpisa ne želita razkrivati ne vladna ne sindikalna stran. Po neuradnih informacijah pa naj bi se plače večini zdravnikov dvignile za šest razredov, nekaterim zdravnikom specializantom tudi za sedem. En plačni razred pomeni približno štiriodstoten dvig plače, kar pomeni, da bi dogovor zdravnikom prinesel 24- oz. 28-odstotni dvig plač. Vlada je sicer ob potrditvi parafiranega sporazuma zapisala, da je ta težak 113 milijonov evrov.

Sindikati javnega sektorja zahtevajo še, da se določi avtomatično usklajevanje vrednosti plačnih razredov od letos naprej, in to najmanj z inflacijo. Prav tako pričakujejo dvig vrednosti plačnih razredov, tako da se odpravi uravnilovka v spodnjem delu plačne lestvice – da se torej, kot je pojasnil, vrednost najnižjega plačnega razreda dvigne na raven minimalne plače in se nato dogovorijo ustrezna razmerja tudi do višjih plačnih razredov.

Zahteve so predstavili dan po tistem, ko naj bi po neuradnih informacijah dosegli dogovor, s katerim naj bi se plače večini zdravnikov dvignile za šest plačnih razredov, nekaterim zdravnikom specializantom tudi za sedem. Vlada dogovora sicer prejšnji teden še ni potrdila, na seji v četrtek je dopolnila izhodišča za pogajanja z zdravniki, uradnih informacij o njihovi vsebini pa tako v zdravniškem sindikatu Fides kot na ministrstvu za zdravje ne dajejo, dokler ne bodo pogajanja uradno končana. So pa se pa z zahtevami po enaki obravnavi oglasili drugi sindikati, nekateri so ob tem tudi zagrozili s stavko. Ta teden naj bi se o njej denimo izrekali v šolskem sindikatu Sviz.

Oglasili so se tudi Mladi zdravniki Slovenije, ki so opozorili, da se razmerje med osnovno plačo zdravnikov in povprečno plačo znižuje; medtem ko je bilo razmerje leta 2000 2,8 : 1, se je leta 2021 znižalo na 1,4 : 1. "Delamo vedno več, zaslužimo relativno vedno manj," so zapisali. Ravno prenizke plače v javnem zdravstvu pa so – poleg neurejenih delovnih razmer – po njihovih navedbah eden od glavnih razlogov, zakaj zdravniki bežijo iz javnega v zasebno zdravstvo, v tujino ali celo v druge poklice.