Vlada je na zahteve sindikatov javnega sektorja odgovorila odgovorila s svojo ponudbo. Ta naj bi bila vredna 234 milijonov evrov, realizirali bi jo v treh letih. Sindikalne zahteve ta znesek precej presegajo, po vladnih ocenah naj bi bile vredne 972 milijonov evrov.
Kaj vlada ponuja?
Po vladnem predlogu naj bi na istem ostali zaposleni do 26. plačnega razreda in pooblaščene uradne osebe, saj so jim plačne anomalije že odpravili. Zaposlenim nad 26. plačnim razredom naj bi dvignili plače za dva plačna razreda, razen skupini I (agencije, skladi), ki naj bi bili deležni dviga za en plačni razred.
Za tri plačne razrede pa naj bi dvignili plače tistim z magisterijem znanosti, specializacijo po univerzitetni izobrazbi (oboje po prejšnjih programih) ter doktoratom znanosti. Iz zvišanja pa naj bi izvzeli zdravnike, ki so dosegli ločen dogovor z vlado, funkcionarje, direktorje in ravnatelje.
Vlada naj bi predlagala postopno realizacijo dvigov, in sicer en plačni razred s 1. januarjem 2019, drugega s 1. januarjem 2020 in tretjega s 1. januarjem 2021.
En plačni razred višje naj bi bili za čas opravljanja te funkcije uvrščeni tudi razredniki v šolah. Ta del bi stopil v veljavo s 1. januarjem 2021, enako velja za širitev kariernega razpona v vzgoji in izobraževanju.
V zameno pa naj bi vlada predlagala tudi, da ukrep zamika pravice do izplačila napredovanj z aprila na december, ki bi prihodnje leto prenehal veljati, postane trajen. Delovna uspešnost pa naj bi se po vladnem predlogu odmrznila s 1. oktobrom 2020, in ne s 1. januarjem 2019.
Vlada pričakuje, da bi bile s sklenitvijo stavkovnih sporazumov izpolnjene vse njene obveznosti iz naslova odprave anomalij in primerljivosti z zdravniki.
Sindikati ponudbo zavrnili
Sindikati javnega sektorja so predlog zavrnili. Kot eno problematičnih točk pa so izpostavili, da vladni predlog v nasprotju s tistim iz marca ne predvideva dviga plač najslabše plačanih, torej tistih do 26. plačnega razreda. Vodja koordinacije stavkovnih odborov 16 sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je poudaril, da je bila to ves čas ena od njihovih zahtev. To je po njegovih besedah ena ključnih, nikakor pa ne edina problematična točka v vladnem predlogu.
Tudi predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavni tajnik šolskega sindikata Sviz Branimir Štrukelj je dejal, da jih je izrazito zmotilo, da v danes predstavljenem vladnem predlogu ni več povišanja plač za tiste z najnižjimi plačami. "To se mi zdi povsem nepotrebno in tudi najbolj problematično," je dejal.
Za Sviz je napovedal, da bodo vztrajali pri realizaciji vsega, kar je bilo na mizi spomladi ob prekinitvi pogajanj, in da se o specifičnih vprašanjih pogovarjajo ločeno. O tistem, kar je skupno vsem, pa so se še naprej pripravljeni pogajati skupaj.
Pogajanja z vladno stranjo se bodo nadaljevala v petek.
600 milijonov nad izhodiščem
Vodja vladne pogajalske skupine Peter Pogačar je pojasnil, da predlogi, ki so jih do ponedeljka posredovali sindikati, bistveno, kar za okrog 600 milijonov evrov, presegajo finančni okvir 306 milijonov evrov. "Gre za znesek, o katerem se enostavno ne moremo sploh pogovarjati," je poudaril in dodal, da očitno marca le ni bilo vse dogovorjeno.
Zato so na vladni strani pripravili nov vsebinski predlog, ki upošteva, da so bile v preteklosti plačne anomalije do 26. plačnega razreda že odpravljene, praktično vsem ostalim skupinam v javnem sektorju pa zagotavlja nekoliko višje plače. Pri tem je Pogačar poudaril, da je to njihov prvi predlog in da se bodo s sindikati še pogajali.
Kar pa zadeva ločena pogajanja s policijskima sindikatoma - z njima se sestanejo v sredo - je povedal, da so na ločena pogajanja pristali, ker nobene stavkovne skupine ne morejo prisiliti v skupna pogajanja.
Spomladi vlada ponujala 306 milijonov, zdaj le še 972
Spomladi, pred prekinitvijo pogajanj zaradi odstopa takratnega premierja Mira Cerarja, je bila vladna stran za izpolnitev stavkovnih zahtev pripravljena ponuditi 306 milijonov evrov, kar bi se realiziralo postopno v treh letih.
Da aktualne ocene sindikalni zahtev ta znesek precej presegajo, je pripisati predvsem zahtevi po vrnitvi osmih odstotkov, ki so bili javnim uslužbencem z znižanjem vrednosti plačnih razredov vzeti z zakonom za uravnoteženje javnih financ leta 2012. Uresničitev te zahteve, ki naj bi jo postavljali predvsem v skupini Jakoba Počivavška, naj bi bila ocenjena na 367 milijonov evrov.
Ob omenjeni zahtevi naj bi tudi sindikati v zdravstvu zahtevali višje povišanje plač, za nekatere tudi za štiri plačne razrede, njihove zahteve pa so vezane še na različne dodatke.
KOMENTARJI (224)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.