Sindikati dosegli dogovor

Plače v dejavnosti zdravstvene nege naj bi se postopoma dvignile za približno 20 odstotkov. Kot je poudaril minister za javno upravo Gregor Virant, je ta dejavnost sedaj med najbolj podcenjenimi. Zato so predvideni znatni plačni dvigi – v povprečju se plače na delovnih mestih medicinskih sester in babic dvigajo za pet plačnih razredov, tj. za približno 20 odstotkov.

Plače se bodo dvigale postopoma, kot je dogovorjeno s celotnim javnim sektorjem. Prvi dvig je predviden s 1. majem letos, nato pa naj bi sledili še 1. januarja 2009, 1. septembra 2009 in zadnji 1. marca 2010. Postopen dvig plač je predviden predvsem zato, da plačni dvigi ne bi povzročili pritiska na inflacijo, je pojasnil minister.

Za ministrstvo za javno upravo je po njegovih besedah današnje parafiranje še posebno pomembno, saj so se z zdravstveno nego sporazumeli kot s prvimi od vseh v javnem sektorju. Do končnega podpisa dogovora pa bo dovolj časa, da rešijo še "nekaj drobnarij".

Minister je spomnil, da so marca 2006 nov plačni sistem uredili za direktorje v javnem sektorju, z januarjem letos so ga uveljavili za vse funkcionarje. Julija lani so parafirali splošno kolektivno pogodbo za javni sektor, ki bo veljala za približno 150.000 javnih uslužbencev. Zadnji korak, ki naj bi še sledil, pa je 13 kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev. Kot pravi minister, sta "dve zreli hruški padli z drevesa v košaro", saj je poleg dogovora v zdravstveni negi prišlo do dogovora tudi v javni upravi.

Dvig za 240 evrov

Za diplomirano medicinsko sestro to pomeni dvig fiksne, torej osnovne plače za približno 240 evrov. Gre za fiksen del plače brez dežurstev, stimulacij, dodatka za delovno dobo, je pojasnil Virant in navedel, da bo fiksna plača znašala od 1340 evrov bruto do 2000 evrov bruto - slednje za sestre, ki bi dosegle deset napredovalnih razredov.

Celoten obseg sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij v zdravstveni negi znaša 55 milijonov evrov. Kot je pojasnil Virant, so "znatni del teh sredstev prispevali zaposleni sami skozi večletno odpovedovanje delu redne uskladitve plač z inflacijo. Iz teh sredstev je zbranih približno 33 milijonov evrov, ostalo pa je tisto, kar se zagotavlja iz naslova rasti produktivnosti in tudi določenega prelivanja iz drugih panog, ki so ustrezno umeščene v plačnem sistemu že danes".

Kmalu tudi dogovor z zdravniki?

Usklajeni del aneksa h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi je na vladni strani parafirala tudi ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič, za Zdravniško zbornico Slovenije pa njen predsednik Vladislav Pegan.

Ministrica je poudarila, da bi bila zdravstvena nega drugim sindikatom lahko za zgled, ko gre za hitrost in učinkovitost dogovarjanj. Po Peganovih besedah pa so tudi zdravniki zadovoljni z dogovorom, ki za zaposlene v zdravstveni negi pomeni nekoliko primernejšo nagrado. Na današnji dogodek gledajo kot na "lastovko, ki prinaša pomlad, kajti na vrsti bomo tudi mi zdravniki". Pegan upa, da bodo tudi zdravniki prišli do sporazuma, kakršnega so dosegle medicinske sestre in ostali zaposleni v zdravstveni negi.