Sindikati javnega sektorja so odločeni, da v sredo izvedejo množično stavko s protesti, če z vlado ne dosežejo skupnega jezika glede predlaganih varčevalnih ukrepov. Danes so se znova sestali na pogajanjih o predvidenih posegih v plače.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič je po pogajanjih dejal, da predlog, ki je bil danes predstavljen sindikatom, ne odstopa bistveno od tistega, ki so jim ga predstavili prejšnjič. "Po vsebini je identičen zadnjemu, pri čemer pa smo sindikatom ponudili ali znižanje plač za 10 odstotkov in odpravo plačnih nesorazmerij ali pa linearno znižanje plač za pet odstotkov, se pravi dejansko petodstotno znižanje mase plač," je dodal.
To pomeni, da je vlada od svojega zadnjega predloga pri znižanju plač javnih uslužbencev popustila za eno odstotno točko. V predlaganem zakonu o uravnoteženju javnih financ pa je medtem predvideno 7,5-odstotno znižanje plač, tako da je vlada glede na predlagani rebalans popustila za 2,5 odstotne točke, je spomnil Živkovič.
Po njegovih besedah so se s sindikalno stranjo dogovorili, da se zdaj opredeli do tega predloga. Državni sekretar upa, da se bo to zgodilo že po jutrišnjem srečanju pogajalske skupine pod vodstvom ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka, zadolžene za pogajanja s stavkovnimi odbori sindikatov javnega sektorja. Pogajalska skupina, ki je zasedala danes, bi se tako z odzivom sindikatov lahko seznanila že v torek, je dodal.
Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štukelj pa je po koncu pogajanj dejal, da je sindikalna stran le poslušala vladni predlog, medtem ko se do njega še niso opredelili. Počakali bodo namreč, kaj bo v pogajanjih s konfederacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, ki jo prav tako vodi Štrukelj, v torek ponudila vladna skupina pod vodstvom Vizjaka. Štrukelj namreč pravi, da vlada včasih daje vtis, da pri svojih predlogih popušča. "A ko enkrat preračunate, se to ne potrdi," je dejal. "Danes se o tem predlogu nismo opredeljevali in smo pustili, da slišimo tudi, kaj je z drugimi predlogi. Predvsem nas zanima, kakšen bo odgovor vlade na naše stavkovne zahteve," pravi.
Štrukelj pravi, da možnost za to, da bi pravočasno prišli do skupne besede in bi bila tako stavka dela javnega sektorja odpovedana, ostaja do zadnjega trenutka. "Mislim, da jo bomo jutri temeljito izkoristili in se poskušali osredotočiti na iskanje kompromisa," je še dejal.
Javni uslužbenci bodo odvisni od uspešnosti svojega dela
Sicer pa vlada pripravlja tudi druge dolgoročne ukrepe. Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič je napovedal, da bo vlada do konca leta sprejela zakon, ki bo javne uslužbence izenačil z zasebnim sektorjem. Tako bodo njihove plače odvisne od tega, kako uspešno bodo opravili svoje delo.
Pličanič je prepričan, da so javni uslužbenci v boljšem položaju kot zaposleni v zasebnem sektorju, saj bodo "samo enkrat stiskali pas, medtem ko ga bodo tisti, ki so v zasebnem sektorju, stiskali dvakrat". S tem ko bo javni sektor stiskal pas, bo namreč za zasebni sektor manj dela in bo torej po krizi, ki ga je prizadela v zadnjih letih, že drugič stiskal pas, je ocenil.
Okrožnica, ki je razburila
Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je vrtcem, osnovnim, srednjim in glasbenim šolam poslalo okrožnico, v kateri narekujejo, kako ravnati ob napovedani stavki. V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) menijo, da gre za zastraševanje in zavajanje ter neustrezno sklicevanje na zakon o stavki.
Pred stavko sta se oba policijska sindikata sestala še z vodstvom policije in ministrstvom za notranje zadeve. "Tudi če bodo drugi stavkali za začetek samo en dan, bodo policisti stavko nadaljevali tudi po sredi, torej bo večdnevna," sporočajo sindikalisti, ki dodajajo, da bodo v času stavke na meji vendarle natančno opravljali preglede.
'Slepilni manever vlade'
Stavko podpirajo tudi v Sindikatu vojakov Slovenije, kjer se ne strinjajo z vladnimi ukrepi za zmanjšanje porabe javnih finančnih sredstev. "Vojaki" pa se bodo stavki pridružili le z "besedami", saj vojaškim osebam zakonsko ni dovoljeno opozarjati s stavko.
V sindikatu pravijo, da gre pri vladnih ukrepih predvsem za "zelo dobro premišljene ukrepe za zaščito kapitala in teptanje težko dobljenih pravic delavcev in prebivalcev Slovenije splošno. S predvidenimi spremembami se ne posega v največje porabnike proračuna, ki bodo ob pripravljenih ukrepih še dalje nekontrolirano trošili javna sredstva v neomejenem obsegu."
V sindikatu vojakov so zato prepričani, da vsa področja na strani proračunskih porabnikov niso bila deležna sorazmernih ukrepov za zmanjšanje porabe in da bodo mnogi porabniki še naprej mnogokrat nekontrolirano trošili javni denar. "V javnosti se zavestno ustvarja slika, da je najpomembnejše v okviru zmanjševanja porabe javnih sredstev znižati plače javnim uslužbencem. Verjamemo, da je to le uspešen slepilni manever, saj predstavlja predviden del zmanjšanja porabe pri plačah javnih uslužbencev le približno 10 odstotkov vsega načrtovanega prihranka, medtem ko se o ostalih 90 odstotkov iz področij, ki močno najedajo standard prebivalcev, delavcev in pripadnikov slovenske vojske nihče ne pogovarja," so ogorčeno zapisali v sindikatu, kjer menijo, da ni realnih potreb za tako grobe reze v porabo proračunskih sredstev.
SVOZ za profesionalizacijo vojske in ureditev statusa zaposlenih
Stavkovnim zahtevam se je pridružil tudi Sindikat vojske, obrambe in zaščite (SVOZ), kjer hkrati zahtevajo, da se vlada – "preden začne z grobimi varčevalnimi ukrepi, ki v večji meri posegajo v pravice pripadnikov Slovenske vojske in zaposlenih na obrambnem področju" – opredeli do profesionalizacije Slovenske vojske ter do ureditve statusa zaposlenih na obrambnem področju.
Kot pravijo, se zavedajo stanja v Sloveniji, a nasprotujejo načinu varčevanja, ki ga predlaga vlada, ker so ukrepi krivični in predvsem usmerjeni proti najrevnejšim delavcem in tako tudi proti pripadnikom Slovenske vojske, ki so že do sedaj bili zgolj drugorazredni državljani. "Vlada je v preteklosti enostransko spremenila in sprejela plačni sistem v Slovenski vojski, znižala plače zaposlenim na obrambnem področju, odvzela številne dodatke, nerazumno povečevala razlike v plačah med zaposlenimi, kasneje vrsto let intenzivno varčevala izključno pri pripadnikih in zaposlenih na obrambnem področju. Prav tako še vedno izsiljuje pripadnike z visokimi nagradami in stroški usposabljanja.“
Večje število pripadnikov Slovenske vojske je že zapustilo Slovenijo in odšlo na delo v tujino, pravijo. "In ko pripadniki oboroženih sil zapuščajo državo, potem je nekaj hudo narobe, predvsem z državo in tudi s političnimi strankami, ki se očitno ne zavedajo pomena učinkovitega obrambnega sistema," so še zapisali.
'Najprej se naj odpravijo stare krivice'
Oster pa je tudi odziv poslovnih sekretarjev vzgojno izobraževalnih zavodov Slovenije. Menijo, da so zaposleni v javnem sektorju iz plačne skupine J že od nekdaj najmanj cenjeni in najmanj plačani delavci v celotni javni upravi. Z zadnjo plačno reformo pa naj bi se jim položaj še poslabšal, zato pravijo, da se bodo lahko pogovarjali o zniževanju plač, "šele ko bodo odpravljene krivice za nazaj, prej pa ne".
Janša: Varčevalni ukrepi niso radikalni
Predsednik vlade Janez Janša je sicer danes v državnem zboru odgovarjal na vprašanja poslank in poslancev. Poslanko Alenko Bratušek (PS) je zanimalo, zakaj je treba tako radikalno posegati v vrsto socialnih pravic državljanov, ko pa so na voljo tudi druge poti za varčevanje.
Janša je opozoril, da marsikatere stvari ne bi bilo treba sprejemati, če bi bile sprejete v preteklih letih. Ker niso bile, jih je treba po njegovih besedah sprejeti zdaj, saj se nam lahko v nasprotnem primeru zgodi, da nam bodo ukrepe narekovali drugi. Varčevalni ukrepi, ki jih predlaga vlada, so po njegovih besedah podobni tistim, ki so jih izvajale ali pa jih izvajajo druge države EU, ki so na podobni stopnji razvoja kot Slovenija. Ukrepi zato po njegovi oceni niso radikalni. Zavrnil je tudi navedbe, da ne bi bilo treba posegati v socialne pravice.
KOMENTARJI (1526)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.