Gospodarska zbornica: Treba je najti energijo za srednjeročni socialni sporazum

Več sto protestnikov se je zbralo na ploščadi pred poslopjem Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Nosili so transparente z napisi, kot so "bolj kot garaš, manjšo plačo imaš", "gospodarstvo je lokomotiva, ki povozi vse pod sabo", "zamenjajmo plače" in "Sonja, a mi posodiš za burek."

Kot so povedali na začetku shoda, so se zbrali zato, da se borijo za to, kar jim pripada: "Ne bomo pristali na vsiljene konflikte, saj smo vsi delavci, ne glede na to, ali smo mladi ali stari in ali smo v javnem ali zasebnem sektorju."

Pred GZS so se zbrali zato, ker je po njihovih besedah čas, "da gospodarstvo spet vidi, da smo delavci tisti, ki ustvarjamo njihov kapital in si zato zaslužimo dostojno plačilo."

GZS se zavzema za socialni sporazum za ureditev plač

Po shodu sta se predsednica ZSSS Lidija Jerkič in predsednik Pergama Jakob Počivavšek na povabilo GZS sestala s predsednikom GZS Boštjanom Gorjupom in generalno direktorico GZS Sonjo Šmuc.

Gospodarska zbornica je po sestanku s predstavniki sindikatov sporočila, da se zavzema za sklenitev srednjeročnega socialnega sporazuma, v katerem bi socialni partnerji opredelili gibanje plač glede na produktivnost ter ureditev tarifnega dela kolektivnih pogodb. 

"GZS se zavzema za to, da najdemo energijo in pristopimo k izdelavi srednjeročnega socialnega sporazuma, ki bi tako delodajalcem kot delojemalcem dal okvir, v katerem se bodo plače gibale v prihodnosti," je v izjavi za medije dejal Gorjup.

O opozorilih protestnikov, da imajo dovolj socialnega dialoga "v prazno", je dejal, da je socialni dialog v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) prinesel rezultate, saj so se plače spreminjale v skladu z dodano vrednostjo, je pa priznal, da so "žal pri panožnih kolektivnih pogodbah, vsaj pri tarifnem delu, nekoliko zaspali".

Sedaj je treba najti energijo za srednjeročni socialni sporazum. "V takšnem socialnem sporazumu bi opredelili izhodišča, kako se bodo gibale plače v skladu z dodano vrednostjo ter kako bi v nekem časovnem okviru tarifni del kolektivnih pogodb spravili na realno osnovo."

Glede groženj z odpovedjo panožnih kolektivnih pogodb, na katere opozarjajo sindikati, je dejal, da v GZS s tem niso grozili ter da se zavzemajo za to, da se sproti pogovarjajo in da ne blokirajo procesa pogajanj o kolektivnih pogodbah. 

Počivavšek: Delodajalci so zaspali na področju plač

V svojem nagovoru protestnikom je predsednik Pergama Jakob Počivavšek med drugim dejal, da tistim, ki so jih želeli razdeliti, ni uspelo. "Danes smo tukaj vsi, da zahtevamo dvig vseh plač. Skupaj smo solidarni in močnejši," je poudaril.

Gospodarstvenikom je očital, da visoke rasti ne delijo z zaposlenimi, čeprav uspeh doživljajo prav na račun delavcev in davkoplačevalcev. "Delodajalci so na področju plač zaspali. Na to jih opozarjajo številni, a so očitno gluhi. Danes smo glasni, da nas bodo slišali in videli," je poudaril.

Zahteval je intenzivna pogajanja za kolektivne pogodbe, saj da je čas za nov dogovor o višjih plačah v gospodarstvu. "Če to ne bo dovolj, bomo naslednjič prišli v še večjem številu," je napovedal in dodal, da je današnji shod tudi poziv delavcem, naj se organizirajo v sindikate in se jim pridružijo.

Jerkičeva se je pridružila Počivavškovemu pozivu, da je treba dvigniti vse plače in ne le minimalne. "Dovolj je humanitarnih akcij za otroke, dovolj je nizkih pokojnin. Zahtevamo plače, ki bodo omogočale normalno življenje," je dejala in dodala, da v bistvu zahtevajo le spoštovanje.

Grožnje z odpovedmi kolektivnih pogodb po njenih besedah niso odraz spoštovanja. V primeru odpovedi kolektivnih pogodb je napovedala stavko.

Predstavniki sindikatov so povedali še: "Brez nas so podjetja mrtva, ne morejo obstajati. Smo v obdobju gospodarske rasti, podjetja ustvarjajo dobiček, a ko se gre za delitev pa žal prejmemo odgovore, da je treba potrpeti itd. Zelo dobro znamo ločiti dobra podjetja od slabih. Vidimo, kako se naša dodana vrednost ne odraža na naših plačah. To zaposlene spravlja v obup ali jezi. Vse več nas je na minimalni plači, od nas pa se zahteva več in več. To je pogoltno izkoriščanje. Iz nas ste naredili zaposlene reveže."

Sindikati javnega sektorja podpirajo shod in napovedujejo podporo sindikatom zasebnega sektorja

Sindikati javnega sektorja jim daje polno podporo v njihovih zahtevah, vse prevečkrat skušajo zanetiti spor med delavci v javnem in zasebnem sektorju. Kot je povedal njihov predstavnik, "si nihče od tistih, ki netijo spor, ne upa reči, da imajo policisti, reševalci, gasilci, čistilke previsoke plače. Oglašajo se, ker se bojijo delavcev zasebnega sektorja, ker da boste dvige zahtevali tudi vi. In prav je, da zahtevate. Bojijo se za svoje dobičke in svoj luksuz. Delavci javnega sektorja vas pri tem podpiramo in pozivamo, da se borite za višje plače. Podpirali vas bomo tudi takrat, ko se boste odločili za stavke in boste zaprli lokale, ugasnili peči, bencinske črpalke, ustavili potniški promet. Dovolj nam je nakladanja o socialnem dialogu."

ZSSS opozarja na prenizke plače delavcev v zasebnem sektorju

Na shodu so pričakovali okoli 500 udeležencev, z 'opozorilnim' shodom, kot pravijo v ZSSS, pa  od delodajalcev zahtevajo višje plače za vse zaposlene v Sloveniji.

V ZSSS poudarjajo, da je predlog zakona o minimalni plači, ki med drugim predvideva zvišanje minimalne plače iz izločitev dodatkov iz nje, "odprl ne samo vprašanje ustrezne minimalne plače, temveč pokazal na vse razsežnosti prenizkih plač delavcev in delavk v zasebnem sektorju".

Dodajajo, da so odzivi delodajalcev na predlog prekoračili vsako mero zdravega razuma. "Višek vsega pa je bila izjava, da delodajalci izstopajo z vseh ravni socialnega dialoga, tudi na bipartitni ravni, kar pomeni, da se ne bodo pogajali več za plače v kolektivnih pogodbah, celo več, razumeti je bilo, da bodo odpovedovali kolektivne pogodbe," pravijo v ZSSS.

Delodajalcem so sporočili, da se ne bodo pustili prestrašiti

Delodajalcem so zato na shodu sporočili, da se ne bodo pustili prestrašiti in izsiljevati. Zahtevajo spoštovanje in dostojno plačilo za opravljeno delo in ostro nasprotujejo grožnjam o odpovedovanju kolektivnih pogodb.

Sindikatom ZSSS in Pergamu so se med drugim pridružili konfederacija sindikatov javnega sektorja ter sindikalne centrale Neodvisnost, KS 90 in Alternativa.

Podpira jih tudi Levica

V stranki Levica so sindikatom s pismo podpore  izrazili  podporo pri protestnemu shodu za višje plače. Zapisali so, da v  Levici pozdravljajo shod sindikatov zasebnega sektorja, ki ga organizirata ZSSS in Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam: "Na ulice se bomo podali zato, da podpremo sindikalni klic po višjih plačah in upoštevanju uveljavljenih kolektivnih dogovorov. Razprava okoli predloga o minimalni plači, ki ga je v Državni zbor vložila Levica, je ponovno pokazal, kako so nekateri predstavniki delodajalcev pripravljeni iti čez vsako mero dobrega okusa v branjenju svoje moči." 

Dodali so, da je boj za višje plače tako hkrati boj za dostojanstvo in da delavci niso samo strošek, ampak so proizvajalci vrednosti, predvsem pa ljudje z znanjem, izkušnjami in potrebami: "Njihove zahteve po boljših delovnih pogojih, višjih plačah, urejenih kolektivnih pogodbah in preostalih delavskih pravicah so popolnoma legitimne in v največjem interesu slovenske družbe. Ko danes delavci poslušajo o gospodarski rasti, vedno večjih dobičkih podjetij in naraščajočih prihodkih najbogatejše peščice, se upravičeno sprašujejo, kdaj bodo na vrsti tudi oni in njihove družine. V boju za pravičnejšo družbo lahko uspemo samo združeni, solidarni in organizirani."

Pismo podpore so zaključili s pozivom k solidarni podpori med vsemi zaposlenimi: "Delavce v javnem sektorju, prekarne delavce, brezposelne, upokojence in študente zato pozivamo k solidarni podpori svojih tovarišev v privatnem sektorju. Višje plače, urejene kolektivne pogodbe in dobri delovni pogoji so pomembni za razvoj celotne družbe. Skupaj bomo zahtevali ohranitev kolektivnih pogodb, skupaj se bomo borili za zvišanje naših plač in skupaj zahtevali, da nas delodajalci spoštujejo," so zapisali.