Sindikati: Če bodo podražitve, bomo zahtevali višje plače

Ob dvigu cen hrane bodo ogroženi zlasti tisti, pri katerih hrana v strukturi potrošnje predstavlja velik del, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Pri tem je navedel upokojence s 400 ali 500 evri pokojnine, brezposelne, mlade, prejemnike socialne podpore in delavce z nizkimi plačami, posebej tiste z minimalno plačo.

Glede slednje je Semolič spomnil, da so od ministra za delo Ivana Svetlika decembra zahtevali, naj se ob januarski uskladitvi minimalne plače upošteva, da je že leta 2009 prag revščine v Sloveniji znašal 593 evrov. Minimalna plača je po januarski uskladitvi z inflacijo pri 748,10 evra bruto oziroma okoli 573 evro neto.

Podražitev hrane se bo poznala za pogajalskimi mizami pri plačah, sporoča Semolič. "To ne moreta biti dva ločena svetova. To se bo zagotovo poznalo, ko se bomo pogajali z delodajalci, ker imajo plače funkcijo, da ščitijo delavski standard," je dejal predsednik ZSSS.

Na ravni EU bi morala biti prioritetna tema hrana in lahkota, meni Semolič in dodaja, da bi moral Bruselj sprejeti mehanizme, ki bi preprečevali špekulacije. "Preprosto se je preveč nesreč zgrnilo nad delavce in upokojence, da bi bili tiho," pravi.

Osnovni razlog za podražitve je po mnenju izvršnega sekretarja ZSSS Ladislava Rožiča "pogoltnost" posameznih členov v verigi, od proizvodnje do prodaje živil.

Navedel je, da od maloprodajne cene 1,66 evra najbolj prodajanega kruha gre 58 odstotkov trgovini, 25 odstotkov peku, 8,8 odstotka je strošek moke, 7,8 odstotka pa predstavljajo davki. "Država bi morala narediti pravilna razmerja v celotni verigi," je prepričan Rožič.

Židan: Cena kmetijskih surovin ne more bistveno vplivati na končno ceno

Napovedane podražitve hrane je komentiral tudi kmetijski minister Dejan Židan. Kot je dejal, so na ministrstvu pričakovali dvig cene osnovnih kmetijskih surovin, saj so bile te v zadnjih letih zelo nizke. Kot je dejal na novinarski konferenci, na področju pridelave mleka cene še vedno zaostajajo za evropskim povprečjem, pričakovana je bila tudi podražitev na področju mesa, "medtem ko za cene, ki so podivjale na področju žit, v tem trenutku ni enotne razlage", je pojasnil minister. Ugiba se, da so na ta trg stopili špekulanti.

Tako Slovenija kot EU sicer ugotavljata, da je prišlo do t. i. nepravičnosti porazdelitve dodane vrednosti. V Sloveniji v tem trenutku potekajo pogovori na ravni skupine, ki sta jo ustanovila kmetijsko in gospodarsko ministrstvo, v njej pa sodelujejo predstavniki potrošnikov, trgovine, živilske industrije in kmetijstva. "Cilj te skupine je, da poskušamo podobno kot v nekaterih razvitih demokracijah EU priti do dogovornega kodeksa pravične porazdelitve," je povedal Židan.