Svet Policijskega sindikata Slovenije (PSS) ocenjuje, da delodajalec ne spoštuje določb Kolektivne pogodbe za policiste v poglavju, ki določa zagotavljanje pogojev za sindikalno delo in poskuša z enostranskimi in nerazumnimi odstopanji od jasnih določb v pogodbi in njenega večletnega ustaljenega izvrševanja posegati v ustavno pravico do svobodnega sindikalnega delovanja.
Takšna ravnanja je ocenil kot nedopustna in 23. decembra sprejel sklep, da se v primeru, da bo delodajalec dejansko onemogočal pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti, preoblikuje v Stavkovni odbor. V izogib temu je notranjega ministra Aleša Hojsa in generalnega direktorja policije Antona Olaja pozval, naj spoštujeta veljavno Kolektivno pogodbo za policiste in v njej zapisane pravice.
"Na podlagi prihodnjih dejanj in ravnanj delodajalca, torej če bodo poskusi prešli v oblastna protipravna dejanja, bo PSS začel temu primerno organizirati in izvajati sindikalno dejavnost," so napovedali.
Kot nam je pojasnil predsednik PSS Rok Cvetko, formiranje stavkovnega odbora sicer ne pomeni nič konkretnega, gre pa za jasen signal, da tega, da sindikalne storitve zaradi omejevanja pravic ne bi bile dostopne, kot so bile doslej, ne morejo dopustiti. "Gre tudi za odstopanje od devetletne prakse. Devet let so torej stvari delovale v piko, zdaj pa več ne?!" se sprašuje.
Na vprašanje, za kakšno omejevanje konkretno gre, je odgovoril, da gre za pritiske delodajalca v smeri zmanjševanja obstoječih pravic po kolektivni pogodbi glede izvajanja sindikalnega dela, predvsem v smislu omejevanja delovanja sindikata. "Naši so bili včeraj na sestanku z ministrom in generalnim direktorjem in zaenkrat premika na tem delu ni, tako da bo več znanega v januarju. Ali bo delodajalec začel enostransko omejevati pravice ali bodo iz tega nastale kakšne delavnopravne posledice ... tega še ne vemo, treba je počakati in videti, kako se bo stvar odvijala," je še dejal Cvetko, ki pravi, da pristojnim zaenkrat niso postavljali nobenih rokov.
Oba sindikata sta svojemu delodajalcu v skladu s preteklo prakso tudi poslala sklepe o delovanju organov v letu 2022, ki pa jih je ta zavrnil. Cvetko pravi, da je to storil protipravno, saj te sklepe lahko izpodbija samo z vložitvijo kolektivnega delovnega spora na sodišču, česar pa se ni poslužil.
'Očitno smo pri nekaterih stvareh preveč uspešni'
Spomnil je tudi na napoved delodajalca, da bo predlagal spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe. Kot pravi, sindikata z zanimanjem čakata ta predlog, da se do njega opredelita in se poskušajo dogovoriti.
"Na drugi strani pa želijo neko sklenitev dogovorov o izvajanju sindikalnega dela, ki pa po naši oceni presega kolektivno pogodbo. Zagotovo ne pristajamo na navedbe ministra, da takih oblik dela, da določeni sindikalni zaupniki opravljajo sindikalno delo polni delovni čas, ne morejo plačevati davkoplačevalci – iz razloga, da v državni upravi to opravljajo po istih kriterijih in težav ni. Težave so samo v Policiji, ker smo pri določenih zadevah očitno preveč uspešni – glede ustavnih pritožb itd. – in očitno gre to politiki v nos. Drugače si tega ne znam tega predstavljati – v času covida, predsedovanja, največjih obremenitev Policije je bilo vse v redu, zdaj, ko se je vse to sprostilo, pa ni več."
'Če bi to želeli uveljaviti, se sindikalna vrata lahko zaprejo'
Cvetko sicer še vedno verjame, da bo prevladal razum in se bo v dialogu našla rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani. "Vedno pravim, da smo v sindikatu – ne glede na to, kdo je na oblasti – pripravljeni na dialog in da se te zadeve rešujejo za pogajalsko mizo. Morebiten konflikt je res tista zadnja opcija, ko druge izbire več ni."
Na vprašanje, ali to pripravljenost na dialog zaznavajo tudi pri delodajalcu, pa je odvrnil, da željo sicer kažejo, ampak tako da vsiljujejo svoj prav – z dogovorom, ki ni realen. "Vztrajajo pri nekih svojih izhodiščih in bojim se, da na tak način dogovora ne more biti. Kakšne posledice bo to imelo za samo delovanje sindikata, je pa druga stvar. Prepričan sem, da če bi to zadevo želeli uveljaviti, kot so jo nastavili, se sindikalna vrata dejansko lahko zaprejo," je bil jasen.
Povedal je, da so v tem primeru stališča obeh sindikatov, torej tako PSS kot tudi Sindikata policije Slovenije (SPS), enotna. Za odziv smo prosili tudi njih, na odgovor pa še čakamo.
Kot je znano, je med obema policijskima sindikatoma in vodstvom Policije ter notranjega ministrstva napeto že dlje časa. Decembra sta tako Cvetko kot vodja SPS Kristjan Mlekuš od generalnega direktorja policije Olaja prejela opozorili pred odpovedjo. Razlog za izrečen delovnopravni ukrep so bile njune izjave v medijih, ki naj bi bile neresnične in škodljive za Policijo. Olaj je odredil tudi nadzor nad delom obeh sindikalistov, ki pa neuradno ni pokazal nobenih nepravilnosti.
KOMENTARJI (328)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.