'Če pogoji za višjo silo ne bodo izpolnjeni, odsotnost z dela ne bo opravičljiva'

Potem ko je v minulih dneh prišlo na dan, da so nekatera podjetja, med njimi Aktiva Skupina, zaposlene obvestila, da tudi v času koriščenja letnega dopusta ne smejo zapustiti države zaradi možnosti, da bi bila ob povratku zaradi epidemije covida-19 zanje uvedena karantena, so se na to ostro odzvali sindikati. 

Ministrstvo: Če pogoji za višjo silo niso izpolnjeni, delavčeva odstotnost z dela ne bo opravičljiva

A na ministrstvu za delo so nam pojasnili, da se morebitno odsotnost zaradi odrejene karantene presoja od primera do primera, vse pa je odvisno od tega, ali karanteno lahko pripišemo "višji sili". Če karantena namreč ni "splet nesrečnih okoliščin", ampak napovedano dejstvo, potemtakem višje sile ni. Neopravljanje dela (brez podlage opravičene odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca.

Dodatno so nam pojasnili, da "odrejena karantena pomeni, da je delavcu z določeno vrsto akta omejeno prosto gibanje. Če zaradi tega ne more opravljati dela, se bo najprej preverjalo za kakšno vrsto odsotnosti gre. Če bo šlo za odsotnost zaradi višje sile (po splošnih načelih civilnega prava pomeni višja sila zunanji dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati in se mu tudi ne izogniti ali ga odvrniti), bo delavec upravičen tako do odsotnosti kot do nadomestila plače zaradi te odsotnosti. Če pa vsi pogoji za višjo silo ne bodo izpolnjeni, pa delavčeva odsotnost z dela, razen če se ne dogovori drugače z delodajalcem, ne bo opravičljiva." 

Na vprašanje, kakšne so možnosti delavca, ki vseeno pristane v takšni karanteni, ki ni posledica višje sile, so opozorili, da je dogovor o dopustu (tudi neplačanem) stvar dvostranskega dogovarjanja: "Delavec in delodajalec imata v primeru odsotnosti, ki ni posledica višje sile, možnosti znotraj pravnega okvira, ki ga postavlja Zakon o delovnih razmerjih, pogodba o zaposlitvi ali drugi akti, ki določajo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja. Primeroma je to lahko opravljanje dela na domu, tudi izraba letnega dopusta, neplačanega dopusta itn." 

Izredna odpoved dopustna? 

A na inšpektoratu za delo opozarjajo: "Pri tem opozarjamo, da mora biti v primeru izredne odpovedi poleg utemeljenega razloga hkrati izpolnjen tudi pogoj, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja,"  so dodali. Če bi delodajalec kršil postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se lahko delavec obrne na inšpektorat, medtem ko utemeljenost razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi presoja delovno sodišče, so poudarili.

Inšpektorat za delo: Enostransko odrejanje dopusta v času karantene po vrnitvi v Slovenijo ni dopustno

Prav tako opozorila delodajalcev oziroma podpisovanje izjav, s katerimi se delavci strinjajo, da v času koriščenja letnega dopusta ne smejo zapuščati Slovenije, ne morejo imeti neposrednega pravnega učinka, poudarjajo na Inšpektoratu RS za delo. Tudi enostransko odrejanje dopusta v času karantene po vrnitvi v Slovenijo ni dopustno, dodajajo.

Dotaknili so se tudi dopusta v času karantene, ki da ga delodajalec ne sme odrejati enostransko. Kot so opozorili, se lahko letni dopust koristi le v dogovoru med delavcem in delodajalcem. "Le delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo," so sklenili.

Sindikat v primeru odpuščanja zaradi karantene zažugal s sodiščem 

Kot pa so zapisali v sindikatu obrti in podjetništva,  so od zaposlenih v Aktivi Skupini, ki nudi storitve na področju varovanja, čiščenja in upravljanja, prejeli obvestilo delodajalca, naj letos med dopustom ne zapuščajo Slovenije, saj bodo morebitno karanteno po dopustu šteli kot hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki lahko pelje v izredno odpoved delovnega razmerja.

Z odgovornimi v Aktivi so zato opravili obširen razgovor in zahtevali pojasnila, ali obvestilo predstavlja priporočilo ali odredbo z zahtevo, ali bodo odpovedi delavcem, ki bi zapustili državo in dopustovali v tujini, avtomatizirane ter kakšni bodo kriteriji pri morebitnem odpuščanju za posamezne delavce.

"Prejeti odgovori delodajalca so v delu, kjer gre za zdravstveni vidik in preventivno ravnanje, deloma sprejemljivi. V sindikatu obrti se zavedamo, da se mora gospodarstvo hitro odzivati na nove, zaostrene razmere, da gre za občutljivo problematiko (epidemija), ki je neke vrste novost in kjer se prepleta več dejavnikov, od zdravstvenih tveganj, do delovnopravnega varstva pravic delavcev v povezavi s svobodnim odločanjem glede koriščenja dopusta, varstvom zasebnosti, svobodo gibanja ter na drugi strani javnim interesom v okviru varstva javnega zdravja, možnosti ohranitve delovnih mest in podobno," so pojasnili v sindikatu.

Ne glede na to pa so v luči problematike in zaščite pravic delavcev opozorili, da bodo v primeru podanih rednih ali izrednih odpovedi delavcev posamezne primere prioritetno obravnavali in "v primeru zaznanih kršitev pravic delavcev nemudoma odreagirali, kar pomeni, da bomo vročene odpovedi izpodbijali pred sodiščem".

GZS: Navedbe sindikata grožnja delodajalcem

Na dogajanje so se odzvali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer navedbe sindikata obrti razumejo "kot grožnjo delodajalcem, ki so se v zadnjih treh mesecih epidemije koronavirusa borili za ohranjanje vsakega posameznega delovnega mesta". Izpostavili so pomen tega, da se državljani in državljanke vedejo odgovorno do sebe in do drugih.

Delodajalec seveda ne more in ne sme delavcu omejevati gibanja ali prepovedati svobodne odločitve o tem, kje bo prebil svoj prosti čas. "A za posledice svojih odločitev odgovarja vsak posameznik sam," so poudarili.

Izpostavili so, da je v skladu z zakonodajo delavec dolžan obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja. Med take okoliščine sodi tudi načrtovano potovanje v katero od držav z rdečega seznama.

Z delodajalcem se lahko delavec vnaprej dogovori o tem, kako rešiti delavčevo odsotnost zaradi karantene. "Tako se lahko dogovorita o koriščenju letnega dopusta po prihodu iz tujine; o začasnem delu od doma v primeru, ko narava delavčevega dela in delodajalčeve dejavnosti to dopušča; o neplačanem dopustu ali pa o mirovanju pogodbe o zaposlitvi za obdobje karantene, če je ta možnost s pogodbo o zaposlitvi opredeljena," so našteli na GSZ.

"Z ustreznim in pravočasnim informiranjem delodajalca s strani zaposlenega se lahko izognemo situaciji, ko bi ravnanje zaposlenega privedlo do njegove neupravičene odsotnosti z dela, ki ima lahko tudi delovnopravne posledice," so še poudarili.