Sindikat Mladi plus od nove vlade pričakuje regulacijo platformnega dela

"Četudi uradna statistika namiguje na nizko brezposelnost mladih, je iz zadnjih raziskav o mladini (npr. Mladina 2020) jasno, da gre med mladimi velikokrat za prikrito brezposelnost, ko torej sploh niso zabeleženi v evidenci brezposelnih, a njihov status vseeno kaže, da nimajo redne zaposlitve oziroma da delajo prek prekarnih oblik dela," pravijo na Sindikatu Mladi plus. 

Kot trdijo, je epidemija najbolj prizadela prav mlade. "Mladi so bili prvi odpuščeni, če pa so delali prek prekarnih oblik dela, so se jih še lažje znebili," poudarjajo. Poudarjajo tudi, da je študentsko delo v času zaprtja javnega življenja upadlo za skoraj 100 odstotkov, veliko mladih pa sploh ni imelo možnosti za kakršno koli delo. "Prav tako niso dobili povrnitve izpada dohodka, kot bi si ga zaslužili". Čeprav so študentje dobili enkratne dodatke, to za marsikoga ni bilo dovolj, da bi s tem lahko preživel. Tisti, ki so delali prek avtorske ali podjemne pogodbe, pa niso bili deležni prav nobenega ukrepa.

Povečuje se delež dolgotrajno brezposelnih

V sindikatu ugotavljajo, da se med mladimi povečuje delež dolgotrajno brezposelnih. Po besedah predsednice sindikata Tee Jarc je shema Jamstvo za mlade namenjena brezposelnim mladim, od vlade pa pričakujejo, da v okviru sheme pripravi ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ki bodo spodbujali zaposlovanje za nedoločen čas.

Pričakujejo tudi zaustavitev prekarnosti. "Trend fleksibilizacije trga dela je treba prekiniti in spodbuditi nastanek varnih, trajnih in dostojnih zaposlitev," je povedala. Platformno delo po besedah Jarčeve ostaja brez pravega zakonskega okvira, v sindikatu pa zato pričakujejo, da bo nova vlada podprla evropsko direktivo, ki bi regulirala delo prek spletnih platform.

Opozorila je, da je inšpektorat za delo neučinkovit. "Nemudoma je treba zaposliti nove inšpektorje, inšpektorat pa bi moral nadzor delodajalcev izvajati brez predhodnih najav. V primeru kršitev pa namesto prijaznih opozoril večkrat izdati tudi sankcije," je dejala.

'Mladi dajejo prednost stabilnim in rednim zaposlitvam'

Sabina Leben iz sindikata Mladi plus pa je predstavila rezultate ankete, v okviru katere so raziskovali položaj mladih na trgu dela. 63 odstotkov vprašanih mladih je odgovorilo, da jim njihov trenutni status na trgu dela ustreza. Med njimi je največ tistih, ki so zaposleni za nedoločen čas in študentov, najbolj nezadovoljni pa so brezposelni mladi.

Polovica mladih, ki so zaposleni za določen čas, trdi, da jim to ne ustreza, 88 odstotkov pa jih je navedlo, da jim to ne ustreza dolgoročno. 72 odstotkov mladih, ki so zaposleni za določen čas, od delodajalcev pričakuje redno zaposlitev. Nezadovoljnih je tudi 67 odstotkov samozaposlenih mladih. Raziskava je pokazala, da mladi dajejo prednost stabilnim in rednim zaposlitvam pred fleksibilnimi oblikami dela, saj bi 74 odstotkov vprašanih raje izbralo delo po pogodbi o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom.

S kršitvami, povezanimi z delom, se je že srečalo skoraj tri četrtine vprašanih mladih (73 odstotkov). Mladi so potrdili tudi, da prekarne oblike dela še vedno prevečkrat nadomeščajo redne zaposlitve, saj se je skoraj polovica (49 odstotkov) vprašanih že srečala s prikritim delovnim razmerjem.

Najpogostejše kršitve: delo kljub bolezni, plačilo na črno, neplačano uvajanje

Med kršitvami je največ mladih delo opravljalo kljub bolezni, skoraj polovica je že bila plačana na črno, delodajalci so kršili njihovo pravico do odmora, zamujali s plačilom in niso plačali uvajanja študentskega dela. 80 odstotkov zaposlenih se je že srečalo s kršitvijo pravice do regresa, vse skupine mladih pa so se na delovnem mestu že srečale s spolnim nadlegovanjem.

V sindikatu so zaskrbljeni, ker mladi redko prijavljajo kršitve. "Mladi kršitev ne prijavljajo, ker menijo, da s prijavo ne bi dosegli ničesar, ali pa zato, ker ne vedo, da sploh gre za kršitev. Slabo poznajo možnosti prijave in menijo, da lahko težave rešijo sami," je povedala Lebnova.