Sindikat delavcev gostinstva in turizma: Vse je v rokah delodajalcev

Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije je na novinarski konferenci danes znova spomnil na mizerne plače in neugodne delovne pogoje sobaric, kuharjev, receptorjev, natakarjev in drugih. Ti so srce in motor turistične panoge, ki doživlja razcvet, je opozorila generalna sekretarka sindikata Karmen Leban.

"Po 25 letih smo ostali brez kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije," je opozorila Lebanova. Na koncu se je zataknilo pri višini plačila za presežne ure, ki jih delavci ne morejo izkoristiti v obliki prostega časa. Sindikat je pristal na daljše referenčno obdobje, a je v zameno terjal dvig urne postavke s 30-odstotnega na 45-odstotni dodatek k osnovni urni postavki, v praksi to pomeni okoli 30 centov na uro več. Delodajalci tega niso želeli sprejeti.

O plačah se niso pogovarjali

O plačah se sicer v tokratnih pogajanjih sploh niso pogovarjali, saj so se plače delavcem v panogi dvignile že v skladu z dogovorom iz decembra lani. Sindikat se želi znova o plačah pogovarjati v septembru, ko bodo že znani prvi rezultati poletne turistične sezone. Povprečna plača v Sloveniji je sicer 1078 evrov neto, v gostinstvu pa doseže 794 evrov - z vsemi oddelanimi nadurami vred.

Tik pred današnjo novinarsko konferenco je vodstvo Turistično-gostinske zbornice Slovenije (TGZS) sindikatu vendarle sporočilo, da je na današnji korespondenčni seji zbornica sprejela sklep o podpisu kolektivne pogodbe. Prav tako so zjutraj kolektivno pogodbo potrdili v sekciji gostinstva in turizma pri Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS). "Potrjena je bila celotna vsebina nove kolektivne pogodbe," so sporočili iz združenja.

Če pogodbe ne bodo podpisali, bodo sindikati zahtevali več

V sindikatu so napovedali, da bodo najprej počakali na uradne delodajalske sklepe. "Že kar nekajkrat smo čakali, pa nismo dočakali," je poudarila Lebnova. Če pogodbe drugi partner ne bo podpisal, bo sindikat "odpovedal kolektivno pogodbo in začel nova pogajanja, kjer bomo poleg tega, kar je že noter, zahtevali tudi takojšnje povečanje plač, povečanje vrednosti nedeljskih ur in da se vse oddelane presežne ure, ki ne morejo biti izkoriščene, plačajo najmanj z dodatkom 50 odstotkov oziroma 60 odstotkov po preteku 12 mesecev", je napovedala Lebnova.

Opozorila je tudi, da bi v skladu z zakonom, ki velja ob odsotnosti veljavne kolektivne pogodbe, delodajalci morali vsem svojim zaposlenim še ta mesec izplačati vse presežne ure, in sicer v višini z najmanj 30-odstotnim dodatkom osnovne urne postavke. V prvem polletju se je nabralo več kot pol milijona takih presežnih ur.

"Ni interes sindikata, da bi šel na nož z delodajalci, daleč od tega. Želimo pa, da se nas jemlje kot prave socialne partnerje in želimo, da delodajalci spoštujejo ljudi, ki jih zastopamo," je poudarila Lebnova.

Sindikat je za primer, da kolektivna pogodba ne bo podpisana, za naslednji teden že pripravil določene aktivnosti. "Letaki, s katerimi bomo obveščali slovensko in tujo javnost, so pripravljeni. Pripravljene so ekipe, ki bodo zbirale podpise podpore javnosti za dosego naših ciljev, pripravljene pa so tudi ekipe, ki bodo preko sindikalnih predstavnikov šle v podjetja in začele tipati podporo in zbirati podpise zaposlenih za stavko," je povedala Lebnova.

Sindikat se bo obrnil tudi na na inšpektorat za delo, naj začne pregledovati ure, kršitve delovnega časa in zaposlitve delavcev. Ob splošnem pomanjkanju kadra namreč podjetja (pre)pogosto zaposlujejo sezonske delavce, zunanje pogodbene izvajalce, študente, agencijske delavce, prisilne samostojne podjetnike in druge. Zelo pogosto pa je tudi delo na črno.

Stavka bi lahko potekala v različnih oblikah

Predsednik sindikata gostinstva in turizma Kristijan Lasbaher je medtem javnosti že pokazal stavkovni material - trak, ki bi si ga v primeru stavke nadeli člani stavkovnega odbora. "Vse je v tem trenutku odvisno od delodajalcev, ne več od nas," je poudaril.

Če bi sicer prišlo do stavke, bi ta po navedbah sindikata lahko potekala v različnih oblikah. V tujini na primer poznajo belo stavko, ko delavci delajo zgolj nujno potrebnih 40 ur na teden oziroma točno osem ur na dan. Lahko bi tudi za eno uro prenehali z delom, denimo v času večerje, ali pa bi javnost pozvali, naj eno uro ne hodi v gostinske lokale.

Stavke v gostinski in turistični panogi sicer v Sloveniji doslej še ni bilo. "Očitno smo zelo potrpežljivi, kooperativni in se zavedamo, kaj to pomeni za slovenski turizem in za goste," je dejala Lebnova. "Iskreno upam, da to ne bo potrebno," je še zaključila glede stavke.

Družina Vovko se je denimo odločila, da vrata gostilne zapre ob nedeljah in praznikih. "Nedeljski in praznični tempo počasi ubija delavce. Tega se zavedamo, vem, da se tega zaveda tudi večina mojih bližnjih gostinskih kolegov. Vprašanje je le, če imaš 'jajca' za to in nekaj ukreneš. Kolega Marko Pavčnik je to naredil, pa še kdo drug. Tisti, ki ne bodo ničesar ukrenili, bodo prej ali slej pregoreli. Potem je prepozno," je zapisal Rok Vovko in navdušil. Več si preberite na Cekin.si.

Poročali so tudi o splošnem stanju v slovenskem gostinstvu.