Sindikalna vojna se zaostruje, padale bodo tožbe in ovadbe

Obstajata dva "uradna zapisnika" seje Sveta Sindikata železničarjev Slovenije (SŽS), ki se je začela konec septembra v Ljubljani in se zaključila v sredo. Iz zapisnika novo postavljenega vodstva vidimo, da je katastrofalno vodenje SŽS posledica dolgoletnih praks, ki so jih izvajali zdaj že nekdanji vodilni Albert Pavlič, Benjamin Ornik in Franc Zupanc. Vse so razrešili, saj niso želeli prostovoljno odstopiti. Sami pa trdijo, da so sklepi oziroma zapisnik posledica falsifikata in kaznivega dejanja ponarejanja, za kar so sprožili vse potrebne postopke in Alberta Pavliča imenovali za častnega predsednika SŽS. Novega sindikata ne priznavajo in trdijo, da bodo proti njim sprožili kazenske ovadbe. Medtem je prišlo tudi do zamenjave zastopnika na Ajpesu – ta je tudi uradno novi predsednik SŽS Ibro Žilić.

Staro vodstvo za vse krivi Silva Berdajsa

Na tiskovni konferenci je vodstvo starega sindikata, ki so ga predstavljali Benjamin Ornik, Franc Zupanc in Robert Medved, trdilo, da so edini legitimni predstavniki sindikata in da za nelegalno zamenjavo stoji Silvo Berdajs. Franc Zupanc je razlagal, da legitimnost izhaja iz števila prisotnih članov sveta, saj "imamo na eni strani 14 članov sveta in na drugi strani jih je bilo 11. Teh 11 ljudi ne more odločati in sprejemati sklepov".  Po branju zapisnikov in pogovori s številnimi vpletenimi je jasno samo to, da  so številni člani sveta – železničarji in tudi člani sindikata – med seboj skregani in da med njimi ni več zaupanja.

Tako je tudi jasno, da je to zaključek oziroma zadnji korak v bitki na Slovenskih železnicah, ki sta jih obvladovala Silvo Berdajs in Albert Pavlič.  Kot je povedal Robert Medved, je novo vodstvo SŽS del usklajene akcije "s katerim želijo uničiti še zadnji sindikat na Slovenskih železnicah." Po govorih vseh vpletenih je jasno, da je vojna med sindikati dosegla vrhunec in zdaj postaja tudi sodna.

Franc Zupanc je jasno povedal, da so tako dokumenti kot uporaba simbolov nezakonita "in da bodo uporabili vsa pravna sredstva, da se to preneha". Vpleteni so nakazali, da je sindikalna vojna tudi osebna, saj so, seveda znotraj pravnih sredstev, trdili, da se bodo proti Silvu Berdajsu borili do bridkega konca. Ornik je tako trdil, "da se njegova dejanja pri meni ne bodo izpela. Jaz bom delal do bridkega njegovega konca in še dlje.  Naredil bom vse, da bo taki brutalnež odgovarjal za svoja dejanja. Seveda legitimno in pravno." Vsi so trdili, da so bili deležni šikaniranja s strani Silva Berdajsa, ki naj bi to vse počel s pomočjo vodstva SŽ.

"Silvo Berdajs šikanira ljudi na podlagi naloga generalnega direktorja SŽ Dušana Mesa." Nadaljne so prikazovali primere, kako Silvo Berdajs, drugi sindikalisti in tudi vodstvo SŽ dela proti njim in da so na podlagi njihove akcije njim tudi zniževali plače, čeprav naj bi bili za to pristojni zgolj člani sindikata. "Če si blizu srca Silva Berdajsa, boš imel takšno plačo, ki ti pripada, če pa ne, te bom pa s***" je bil glede odnosov jasen Ornik. Glede predaje dokumentacije, ki je zapisana, da bi se morala zgoditi 22. oktobra, so bili jasni: "To se ne bo zgodilo, mi sodelovali ne bomo."

Glede kazenskih ovadb so se odzvali v sporočilu za javnost: "Namen takšnih dejanj s strani Ibra Žilića, Igorja Birčakovića in drugih članov, ki so navedeni v ponarejenih listinah, je zgolj diskreditacija nekaterih članov SŽS, konkretneje Franca Zupanca, Benjamina Ornika in Alberta Pavliča. Gre zgolj za namen maščevanja in okrnitve njihovega dobrega imena in časti.

Zaradi navedenega bo SŽS nujno ukrepal in podal vse potrebne kazenske ovadbe in zasebne tožbe zoper navedene akterje. Kakor že pojasnjeno gre za hud poseg v čast in dobro ime in suma storitve kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradnih dolžnostih."

Albert Pavlič postane častni predsednik SŽS

Pavlič in Berdajs sta vrsto let skupaj obvladovala železničarske sindikate, spomladi pa se je med njima vnel spor. Zaradi spora je svet delavcev Pavliča marca razrešil s položaja delavskega direktorja Slovenskih železnic, nato pa je odstopil tudi z vseh funkcij v Sindikatu železničarjev Slovenije ter pred kratkim podpisal tudi sporazumno odpoved delovnega razmerja.

Na vprašanje, zakaj je med prvimi sklepi podelitev častnega položaja predsednika sindikata Albertu Pavliču, je Zupan razložil, da zato, ker je v sindikatu že od začetka in da je to bil največji in najmočnejši sindikat, zato si zasluži ta naziv.

"Če ne bodo predali dokumentacije, bomo poklicali varnostnike"

Pogovarjali smo se tudi z Antonom Radmanom, članom novo izvoljenega predsedstva SŽS, ki nam je povedal, da je posledica te borbe znotraj sindikata ravno to, kar so zapisali v zapisniku: velik osip članov in slabo vodenje. Kot je povedal, je v sindikatu zdaj med 1700–1800 ljudi, kar meče slabo luč na nekdaj najmočnejši sindikat znotraj Slovenskih železnic, ki je premogel 2500 ljudi. Na težave glede vseh možnih interpretacij je trdil, da si vsak razlaga statut po svoje in da so oni po vseh težavah glede sklicevanja sestanka in vodenjem sestanka odločili, da gredo po svoje. "Zgodba je za nas zaključena, nas ne zanima ta populizem. Želimo si čim prej na kongres in da opravljamo svoje poslanstvo sindikalista. Za nami je 1200 ljudi in vsak dan dobivamo nove člane." Predsednik novega vodstva sindikata Ibro Žilić je bil zelo kratek: "Za nami stoji več kot 60 % članov in to je edino kar šteje." Na vprašanje, v kolikor bo staro vodstvo uresničilo grožnjo in 22. oktobra ne bo predalo dokumentacije, je bil Anton Radman odkrit: "Če dokumentacije ne bodo predali, bomo poklicali varnostnike, varnostne organe, da opravijo svoje delo."

Poklicali smo tudi Dušana Mesa, generalnega direktorja Slovenskih železnic, ki je nam povedal, da je "znotraj Slovenskih železnic več sindikatov in tukaj gre za zamenjavo vodstva enega od sindikatov. Upamo, da se bodo zadeve čim prej umirile."

Na Ajpesu je med drugim tudi uradno že zabeleženo, da je zastopnik sindikata Ibro Žilić. To dejstvo je na tiskovni konferenci presenetilo tudi sindikaliste, ki so že napovedali pritožbo. Pozanimali smo se, kako Ajpes te spremembe uvede. Ajpes dejansko ne preverja legitimnosti spremembe, saj "spremembe zakonitih zastopnikov izdaja Ajpes, ki spremembo izvede s posebnim obrazcem, iz katerega je razvidno, da je prišlo do spremembe". V kolikor nekdo želi izpodbijati odločbo, lahko sproži upravni spor.