Franc Mihael Paglovec je med drugim ustanovil šolo za nadarjene dečke, obnavljal in gradil cerkve v svoji župniji in ljudem pomagal s posojili. Prireditelji dvodnevnega simpozija - vodi ga odbor na čelu s prof. Marjeto Humar - so prepričani, da velja Paglovca postaviti ob bok velikim možem tistega obdobja, npr. kamniškemu županu Maksimiljanu Raspu ali Petru Pavlu Glavarju, ki je deloval v Komedi.
Prvi dan simpozija, 16. marca, bodo v sekciji, ki jo bosta vodila prof. Humarjeva in dr. Stane Granda, predstavili politične in gospodarske razmere ter duhovne značilnosti Paglovčevega časa; dr. Zmaga Kumer in dr. Edo Škulj bosta orisala slovensko ljudsko pesem in glasbo tistega časa. V sekciji, ki jo bosta zatem vodila omenjena dr. Kumrova in dr. Škulj, se bodo posvetili Paglovčevim dosežkom na področju šolstva ter njegovi knjižni in pesemski ustvarjalnosti. Prvi dan simpozija bo sklenila predstavitev Pesmarice Paglovčevih pesmi in koncertni večer v frančiškanski cerkvi s sodelovanjem zborov Lira, Mavrica in Odmev ter solistov.
Drugi delovni dan simpozija, 17. marca, v Kulturnem domu v Šmartnem, bodo predavatelji osvetlili Mihaela Paglovca še kot dušnega pastirja, prevajalca katekizma in Tobijeve knjige ter avtorja lekcionarja. Sekcijo bosta vodila mag. Metoda Kemperl in dr. France Oražem, dr. Andrej Vovko pa bo predstavil rezultate svojih raziskav biografije Franca Mihaela Paglovca.
