Simoniti zavrnili očitke, Samobor: Večina ministrov se vsaj formalno trudi spoštovati svoj resor

Minister za kulturo Vasko Simoniti, ki se dva dni ni želel odzvati na naša novinarska vprašanja, je nastopil v sredini večerni informativni oddaji na TV Slovenija. V pogovoru je dejal, da sta se z Igorjem Samoborjem štirikrat srečala, s čimer je zanikal obtožbe, da ministrstvo ni komuniciralo z gledališčem. Dodal pa je, da je zavrnil srečanje na štiri oči, ker da gre za milijonske zneske. In ker gre za kompleksen projekt, se mu zdi logično, da se na obeh straneh postavljajo določena vprašanja.

Po njegovih besedah je bil projekt izvorno ocenjen na okoli 60 milijonov evrov brez davka oziroma okoli 75 milijonov evrov z davkom. Nato se je ocena zmanjšala na 45 milijonov brez davka. "To so izredno velike številke, ki zahtevajo seveda tudi natančne odgovore tistega, ki to financira. To je država, za katero pa je seveda odgovoren minister," je pojasnil.

Na očitke, da Samobor ni prejel revizije, ki jo je zahteval, je odgovoril, da je ta na ministrstvo prišla pretekli četrtek, v petek pa so jo dobili v roke. Ob tem se mu zdi zanimivo, da je Samobor odstopil v ponedeljek. V reviziji naj bi pisalo, da se ne da natančno določiti cene prenove, zato je v tem času prišlo do velikih odstopanj pri zneskih. V osnutku novega programa za kulturo naj bi prav tako pisalo, da se začetek prenove s prihodnjega leta prestavi na leto 2023, ob tem pa je nova ocena investicije 21 milijonov evrov.

Na vprašanje, zakaj ministrstvo prenovi namenja manj denarja, je odgovoril, da želi imeti transparentno in jasno podobo, za kaj kaj gre. Dodal je še, da so za vzdrževanje v preteklih letih namenili štiri milijone evrov, v zadnjem letu in pol pa 2,3 milijona evrov. Ministrstvo je ob letošnjih poplavah, ki so prizadele tudi Dramo, za sanacijo namenilo 330.000 evrov, s čimer da so zagotovili, da "hiša dela naprej nemoteno".

Po zatrjevanju Simonitija je v povezavi s prenovo več vprašanj še vedno nerešenih. Med drugim naj ne bi bilo povsem razrešeno vprašanje zemljišč, poleg tega naj ne bi imeli soglasja stanovalcev, prenova pa da bi šla globoko v zemljo in spodjedala tako Dramo kot sosednjo Nemško hišo. Zato je prosil za zagotovitve, da prenova ne bi bila nezakonita ali škodovala okoliškim objektom.

Samobor v odgovoru ministru Simonitiju očital pomanjkanje argumentacije

Po navedbah ministra za kulturo se je odzval tudi Samobor. Ministru med drugim očita, da je številke glede ocenjene vrednosti prenove navajal iztrgane iz konteksta. Minister je navedel vrsto številk, ki se, tako Samobor, sicer res pojavljajo v dokumentacijah, a v povsem različnih kontekstih. Eno je ocena vrednosti prenove iz leta 2017, pripravljena na podlagi natečajne dokumentacije - 43,7 milijona evrov. Drugo je ocena, nastala na podlagi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD) po tekočih cenah v gradbeništvu in opreme v letu 2020 - 58,5 milijona. In tretje je ocena, ki je nastala na podlagi dokumenta, prejetega s strani ministrstva, ki je zahtevalo racionalizacijo - 44,9 milijona. Vse ocene so brez DDV, ker se ta v osnovnih kalkulacijah zaradi različnih stopenj (material, storitve itd.) ne računa, je pojasnil.

Ocena 21 milijonov evrov, ki je zapisana v osnutku Nacionalnega programa za kulturo (NPK), pa ni bila po Samoborjevih besedah "navedena nikoli in nikjer in ni realna in v zvezi s tem projektom nikoli omenjena". Strošek v tej višini se pojavlja v starih dokumentih, in sicer gre za oceno stroška gradbenih in obrtniških del iz leta 1998. Oprema, nadomestni prostori in vse, kar spremlja projekt sanacije, v to oceno (še) ni bilo vračunano. Samobor dodaja, da se je podobno zgodilo pri obnovi Opere, ki jo je vodil prav minister Simoniti. Določil je osnovno vrednost in številke so, kot zdaj vemo, zrasle na podlagi aneksov, ki pa so na koncu zelo zvišali dejansko vrednost investicije. "S projektom celovite prenove Drame smo hoteli preprečiti slabo prakso aneksov, ki so bili potrebni pri procesu prenavljanja Opere, zato je ocena vrednosti projekta prenove Drame višja. A realna," je zapisal.

Ministrovo namigovanje, da naj bi odstopil zaradi revizije, je medtem označil za "smešno in populistično". Pojasnil je, da je bila revizija naročena s strani sveta zavoda in ministrstva, navkljub opozorilom, da projekt "še ni v fazi, ko bi ga lahko ocenjevali, vsaj ne način, ki si ga je minister želel". Na zahtevo ministrstva se je vseeno zgodila. Minister namreč po Samoborjevih besedah poskuša revidirati končno višino vrednosti investicije, ki pa se je na podlagi trenutne dokumentacije ne da izvesti.

Konec septembra so po dveh mesecih in pol revizijskih postopkov pričakovali izsledke revizije, kot je bilo obljubljeno, a so namesto nje dobili zahtevo po projektni dokumentaciji za izvedbo gradnje (PZI), ki je še nimajo, ker je bilo projektiranje s strani ministrstva zaustavljeno. "Torej gre za začaran krog. Tretji del pogodbe, ki jo je minister Simoniti prekinil, je bil namenjen natančno temu: pridobivanju dokumentacije, ki bi jo minister zdaj hotel revidirati," je zapisal Samobor.

Prav tako po Samoborjevih besedah ne drži, da je vprašanje zemljišč nerešeno, ker se bo Drama zidala na parceli, ki je last države, torej njenega ustanovitelja. Drama potrebuje samo služnost za vzpostavitev gradbišča v času gradnje na parceli, ki je med stavbo Drame in t. i. Nemško hišo. Dogovori o služnosti so v sklepni fazi in bi bili že končani, če financiranje ne bi bilo prekinjeno. Prav kmalu se bo dogovor znašel na mizi ministra, ki daje soglasje.

Kot pravi, projekt ne izpodjeda t. i. Nemške hiše. Globina izkopa na območju Drame je omenjena v vseh poročilih in ne posega v območje podtalne vode na tem območju. Ta se giblje na približno 18 metrih globine, projekt Drame pa tako globoko ne sega nikjer, pač pa je do tja in čez segala gradnja Opere. "Le ugibam lahko, ali se minister Simoniti boji slabih izkušenj s podtalnico iz že omenjenega procesa prenove Opere," je zapisal Samobor in dodal, da je predvidena globina Drame prav s to mislijo zmanjšana na 14 metrov in še to le na omejenem delu.

Minister je tudi povedal, da se bo proces prenove Drame nadaljeval, a pod pogoji transparentnosti, jasnosti in nedvoumnosti. Samobor ministrovih pozivov k večji transparentnosti ne razume. "Prej bi jaz prosil za večjo transparentnost. Tudi po ministrovem soočenju v Odmevih je bilo jasno, da brez prave argumentacije zvrača krivdo na druge, da poskuša populistično vznemiriti javnost z insinuacijami o davkoplačevalskem vložku v kulturo ... češ, da kultura ne ve kaj dela," je zapisal in dodal: "Takih izjav od ministra za kulturo ne bi pričakoval. To je žalostno. Večina drugih ministrov se vsaj formalno trudi spoštovati svoj resor. Kot sem že dejal: Vsa dokumentacija je na ministrstvu, pošiljamo jo po večkrat, odgovore dobimo zelo redko."

Levica: Namesto Samoborja bi moral odstopiti Simoniti

Ravnatelj SNG Drama Ljubljana Samobor je odločitev o odstopu z mesta ravnatelja sicer sporočil v ponedeljek zvečer. Med razloge za odstop je navedel nespoštovanje zavez glede prenove stavbe gledališča, ob čemer je glavne očitke naslovil na ministra Simonitija. Po njegovem zatrjevanju je ta dogovarjanja glede financiranja prekinil.

Dejal je še, da so vse zaveze in postavke pogodbe o financiranju projektiranja prenove Drame vestno realizirali. Odlašanje s prenovo po njegovem mnenju namreč lahko vodi tudi do prekinitve delovanja SNG Drama Ljubljana. Samobor namreč ocenjuje, da je zgradba iztrošena, kar dokazujejo tudi preverjanja statike in potresne varnosti.

Samobor je povedal, da so se v njegovih osmih letih vodenja SNG Drama večje težave pojavile šele z nastopom aktualnega ministra za kulturo Simonitija. "Minister je brez posveta s stroko posegel v projekt in med drugim zahteval, da se iz projekta izključi tri leta pred tem kupljene prostore Nemške hiše. V želji po nadaljevanju postopkov smo z ekipo sodelavcev na vse te samovoljne intervencije pristajali. Kljub zahtevani prilagoditvi projekta zelene luči za nadaljevanje projektiranja nismo dobili. Dobili nismo niti dovoljenja za oddajo vloge za gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje pa je prvi pogoj za pripravo dokumentacije, ki je podlaga za vse nadaljnje postopke in tudi za izračun dejanske vrednosti investicije," je povedal ob odstopu. 

V stranki Levica pa so dejali, da bi namesto Samoborja moral odstopiti Simoniti.

Na Samoborjev odstop so se odzvali tudi v Združenju dramskih umetnikov Slovenije. Zapisali so, da bo njegov umik priložnost, da se javnost seznani s celostno problematiko delujočih na področju umetnosti in kulture v državi. Po njihovem mnenju odstop odraža resnost položaja neodgovornega vodenja kulturne politike vse od osamosvojitve.

V pisnem odzivu Društva gledaliških režiserk in režiserjev so prav tako opozorili, da je prenova zgradbe v javnem interesu, saj nima le izjemnega zgodovinskega in državotvornega pomena, temveč na simbolni ravni predstavlja celotno slovensko umetnost in kulturo. Dodali so, da v društvu z ogorčenjem spremljajo zavlačevanje z obnovo in zaostritev komunikacije z ministrstvom, ki je privedla do odstopa Samoborja. Odgovorne na ministrstvu so še pozvali, naj nemudoma omogočijo nemoteno nadaljevanje sanacije dotrajane gledališke zgradbe.