Za podjetje Siliko, d.o.o., je prek agencije Kalisa, d.o.o., v njihovem proizvodnem obratu v Sevnici delalo 58 zaposlenih, med njimi tudi Paša Šljivić, ki je bila na ta način zaposlena že štiri leta.
V začetku aprila je prejela napotitev na začasno čakanje na delo, ki je bila odrejena od 8. aprila. Kot delodajalec je na omenjenem dokumentu navedena agencija Kalisa, d.o.o.. Navedeno je seveda tudi, da delavcu na čakanju pripada pravica do nadomestila plače v višini 80 odstotkov osnove. A 18. maja so zaposleni na nadomestilo čakali zaman. Paša Šljivić je tako na svoj računa prejela zgolj 20 evrov plačila za bolniško odsotnost zaradi otroka, v tistih prvih dneh meseca.
Da se zaradi krize koronavirusa avtomobilska industrija sooča z radikalnim padcem naročil, tudi sami pa so tako zabeležili velik upad prodaje, zaradi česar so se odločili za napotitev delavcev na čakanje – tako zaposlenih neposredno pri Siliku kot agencijskih delavcev, pravijo v podjetju Siliko. Zgolj v aprilu je podjetje prodalo 55 odstotkov manj kot prvotno načrtovano, v maju pa pričakujejo 60-odstotni padec prodaje.
"V trenutku, ko smo ocenili, da rasti prodaje ne bomo dosegli v srednjeročnem obdobju, smo se odločili, da s ciljem optimizacije stroškov prekinemo sodelovanje z omenjeno agencijo. Konec koncev je možnost prilagajanja števila zaposlenih tudi razlog za sodelovanje z agencijo," dodaja izvršni direktor Darko Gorjup.
S Kaliso so torej prekinili pogodbo, a ob tem poravnali vse svoje obveznosti do agencije, zatrjujejo.
Da so pri Siliku plačali vse svoje račune, v telefonskem pogovoru prizna tudi Nazif Štulanović, prokurist agencije Kalisa. A krivdo za nastalo situacijo in neizplačilo nadomestila pripisuje Siliku. V telefonskem pogovoru je med drugim večkrat dejal, da delavcev na čakanje ni poslala Kalisa, ampak Siliko - čeprav je na dokumentu napotitve na čakanje kot delodajalec navedena njegova agencija. A ta dokument so po njegovih besedah pripravili pri Siliku in ga posredovali agenciji.
Njegovi zaposleni sicer povedo tudi, da do težav pri izplačilu plač ni prišlo prvič. Težave in zamude so se dogajale že v preteklosti, zaposleni naj med drugim ne bi prejemali plačila za prevoz na delo.
Štulanović prizna, da delavci njegove agencije niso prejeli izplačanega nadomestila. Dodaja, da sam povračila nadomestila od države ni vzel, ker je vedel, da bo moral ta denar vrniti, saj pogojev, določenih za povračilo, ne bo izpolnjeval. Prav tako trdi, da je Siliku predlagal, naj oni plačajo nadomestila delavcem.
Zatrjuje še, da je imel v pogodbi s Silikom predviden 90-dnevni odpovedni rok, katerega izplačilo sedaj zahteva. Pripravljen je iti tudi na sodišče, še napoveduje. Denar pa bi namenil izključno za izplačila plač delavcem, trdi.
Štulanović na koncu pogovora prizna - agencija denarja za izplačilo nadomestila plač delavcem nima.
Med Silikom in Kaliso, ki se otepata odgovornosti, so se tako znašli zaposleni, ki so ostali brez svojega denarja. Da primer potrjuje, kar vztrajno ponavljajo - da je agencijski delavec v resnici prekarni delavec, pravi Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Plačilo agencijskega delavca je namreč po njegovih besedah v preveliki meri odvisno od naročnika, uporabnika agencijskega dela. Čas koronakrize, v kateri smo se trenutno znašli, pa to zgolj še potrjuje.
Spomnimo, da so tudi pri novomeškem Revozu napovedali, da bodo zaradi velikega upada povpraševanja prekinili sodelovanje z agencijami. Brez dela bo tako ostalo vsaj 400 agencijskih delavcev.
"Pravno-formalno in zakonsko gledano je agencijski delavec delavec agencije. Za njega veljajo vse pravice in obveznosti, kot jih ima delavec, ki je redno zaposlen v nekem podjetju," je jasen Zorko. Tudi v času koronakrize vsi ukrepi, ki jih je vlada sprejela za ublažitev posledic krize v gospodarstvu, veljajo za vse zaposlene, tudi agencijske delavce. Tudi v tem primeru je torej agencija ta, ki bi morala izplačati nadomestilo plače.
Če delavec nadomestila za čas čakanja na delo ni prejel, gre za očitno kršitev delovnopravne zakonodaje, kršitev pravic delavcev, ki lahko izplačilo zahtevajo pisno od delodajalca - v tem primeru torej agencije ali pa slednjo prijavijo inšpektoratu za delo. Zoper agencijo pa lahko na koncu vložijo tudi tožbo.
Tudi če delodajalec, v tem primeru agencija, ne izpolnjuje pogojev za dodelitev povračila nadomestila od države, ga to "ne odvezuje od obveznosti do delavcev", je jasen Zorko. Zaposlenim so dolžni izplačati nadomestilo, in če tega niso storili, so kršili pravice zaposlenih. "Odpoved pogodbe agencije ne odvezuje, delavcem so dolžni plačati to, kar jim pripada v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Če agencija tega ne naredi, pomeni, da dejansko namerno krši pravice zaposlenih."
Zaposleni agencije Kalisa so že zbrali tudi več deset podpisov pod prijavo, ki jo bodo vložili na Inšpektorat za delo.
Da gre za pretresljive zgodbe, je v oddaji Svet zgodbo komentiral pristojni minister Janez Cigler Kralj. Vsem delavcem, ki se znajdejo v podobni situaciji, sporoča, naj se nemudoma obrnejo na inšpektorat za delo. Delavcem, ki bodo v času koronakrize ostali brez zaposlitve, bodo z najkrajšimi postopki zagotovili krizno nadomestilo za brezposelnost v višini 400 evrov neto. Napoveduje pa tudi, da bodo tovrstnim delavcem pomagali zagotoviti dodatno izobrazbo ali prekvalifikacije, da bi čim prej lahko prišli do nove zaposlitve.
Kot že omenjeno, so pri Siliku pogodbo z agencijo Kalifa prekinili. Vsi delavci Kalife so tako v začetku meseca dobili odpovedi. Paša Šljivić je ena izmed redkih zaposlenih, ki so se jih v podjetju Siliko nato odločili zaposliti. Teh je skupaj 16.
Pri podjetju Siliko so se sicer odločili, da bodo agencijskim delavcem Kalise pomagali s finančnim nakazilom, "ampak to bomo izvedli direktno oškodovanim zaposlenim in ne agenciji, saj kot prvo ta nima nobenih osnov za izkazovanje terjatve do Siliko d.o.o., in kot drugo želimo biti prepričani, da bodo oškodovani znesek tudi dejansko prejeli. Pri tem jim vsekakor ostane še terjatev, ki jo imajo do navedene agencije in upamo, da jo bodo uspešno izterjali."
KOMENTARJI (149)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.