SIJ: Bomo še kdaj videli 2,4 milijona evrov državne pomoči?

Vprašanje morale, pravi minister Han, odnos je kontaminiran, pravi minister Kumer za glavnega podpredsednika SIJ in šefa gospodarske zbornice Tiborja Šimonko, ki je vedel za dobičke, a marca vseeno javno prosil državo za pomoč, zdaj pa pred kamere ne želi. V sporočilu pravi, da gre za politično motivirano zadevo. To se sprašujejo tudi na Zbornici, kjer so svojega predsednika zaščitili. Koliko časa bo Šimonka še na vrhu Gospodarske zbornice, glede na to, da je ta glavna sogovornica pri dialogu z odločevalci, medtem ko podjetja bijejo plat zvona tudi zaradi visokih obremenitev, davkov – DDV na energente se z 9,5 odstotka vrača na 22 odstotkov? 

Res verjamete, da bodo v SIJ-u sami prostovoljno vrnili državno pomoč ali bo treba to izterjati? Kot odgovarja Matevž Frangež z gospodarskega ministrstva: "Bil sem odgovoren za pripravo zakona o pomoči gospodarstvu in še vedno verjamem, da je bil ta potreben. Verjamem, da je namen zakona jasen. In ta pravi, da izplačilo pomoči in izplačilo dobička ne gresta skupaj. Prostovoljno vračilo ali drugače, jasno je, da je prepoved zapisana v zakonu." Kot zatrjuje, je prepričan, da se prepoved izplačila dobička raztegne tudi na obvladujočo družbo.  

Torej lahko zagotovite, da bomo davkoplačevalci še kdaj videli teh 2,4 milijona evrov? Kot odgovarja Frangež, je določilo o prepovedi izplačila dobička identično kot določbe v KPK: "To je strokovno vprašanje, ki bo predmet različnih interpretacij. Sam sem prepričan, da se prepoved razteza tudi na skupino SIJ."  In če ne bomo dobili tega denarja nazaj, kdo bo prevzel odgovornost? "Če nihče drug, bom to sprejel jaz," zagotavlja Frangež. 

Kaj pa vloga državnega SDH? Glasovali so za izplačilo dividend, je to dober skrbnik našega premoženja, bi moral Žiga Debeljak odstopiti? "SDH je odgovoren, da maksimira dohodke iz državnega premoženja, nadzor nad izvajanjem zakona o pomoči gospodarstva pa je na SPIRITU in na ministrstvu za gospodarstvo. Oni so sledili interesu države, da dobiva proračun čimveč dividend. To ni njihova ultimativna odgovornost. Ravnali so v skladu s svojim namenom, mi pa moramo poskrbeti za to, da bo zakon uresničevan v skladu z namenom."

Kakšno pomoč pa pričakujejo visokotehnološka podjetja? Denarne pomoči ne potrebujejo, potrebujejo le pogoje na trgu. Kot je poudaril Anže Voh Boštic, politiki predlagajo davčno razbremenitev plač, ker visokotehnološka podjetja ne morejo konkurirati za kader: "Želimo si tudi olajšati solastništvo zaposlenih v podjetjih." Frangež odgovarja, da imamo različne družbene potrebe. Spomni na podfinanciran zdravstveni sistem in storitve za dolgotrajno oskrbo, kar je po njegovih besedah treba spremeniti. 

Boštinc pa poudarja, da ne smemo razmišljati le o davkih, ampak da je treba razmišljati o tem, kako ustvariti več: "Kako spodbuditi tisti del gospodarstva, ki ustvarja visoko dodano vrednost in ki bo s tem prinesel več denarja v proračun. O tem se pa praktično več ne govori, sem je treba prestaviti debato," meni Voh Boštic.