Šibka podpora Gaspariju

Kandidata za guvernerja Banke Slovenije za naslednji šestletni mandat Mitjo Gasparija je večina članov parlamentarne mandatno-volilne komisije z desetimi glasovi za in osmimi proti podprla in državnemu zboru predlaga njegovo imenovanje. Podporo so mu izrekli poslanci LDS, SD, SLS in DeSUS, medtem ko njegovemu imenovanju nasprotujejo v SDS, NSi in SNS. Dokončen razplet pa bo znan na plenarni seji DZ, kjer Gaspari za izvolitev potrebuje večino vseh poslanskih glasov.

Predsednik države Janez Drnovšek sicer kljub nekaterim očitkom, ki so se v zadnjih dneh zgrnili nad Gasparija oz. Banko Slovenije, še vedno ostaja pri razlogih, na podlagi katerih se je odločil, da ga predlaga tudi za naslednji mandat guvernerja. "Predsednik države je predlagal Gasparija za guvernerja, ker je z dolgoletnimi izkušnjami in znanjem in zvestobo mladi državi dokazal, da to zna in zmore voditi uspešno," je razložila Magdalena Tovornik iz urada predsednika države.

V SDS imajo več pripomb na njegovo delo

V SDS, kjer so stališče do Gasparijeve kandidature prvič predstavili danes, imajo mnogo pripomb na njegovo delo. Čeprav mu priznavajo zasluge pri izpolnjevanju kriterijev za prevzem evra, pa po besedah Jožeta Tanka "ni pomembno le zadnje dejanje, ampak je treba pogledati tudi v preteklost".

Gaspariju in Banki Slovenije očita nekatere naloge, ki niso bile opravljene dovolj kakovostno, denimo preoblikovanje hranilno-kreditnih služb ter ravnanje v primeru Zavarovalnice Triglav in SIB banke. Mnogo očitkov ima tudi na način privatizacije največje slovenske banke, spomnil je tudi na problem hrvaških varčevalcev.

Poslanec SDS še opozarja, da Slovenija ne premore zgolj enega samega strokovnjaka za mesto guvernerja, moti pa ga tudi ravnanje predsednika države, ki si ne zmore vzeti časa, da bi opravil pogovor s poslanskimi skupinami o kandidatih, ki jih predlaga.

Poslanec SNS Sašo Peče je naštel več razlogov, zaradi katerih Gasparija kot kandidata za eno najpomembnejših funkcij v državi ne namerava podpreti. Zdi se mu denimo neprimerno, da ga Drnovšek izpostavlja kot edinega zaslužnega za izpolnjevanje konvergenčnih kriterijev, poleg tega pa naj bi zagovarjal različne koncepte privatizacije največjih slovenskih bank. Pod Gasparijevim vodenjem je po Pečetovem mnenju zatajila tudi nadzorstvena funkcija bančnega sistema, denimo v primeru varnostnega računalniškega programa v Novi Ljubljanski banki.

Zadržke in pomisleke do podpore Gaspariju imajo tudi v NSi. Janez Drobnič denimo opozarja, da se je z vstopom v območje evra funkcija Banke Slovenije spremenila in je ostala predvsem nadzorna, zato je treba na prihodnjega guvernerja gledati v luči nadzornika nad bančnim poslovanjem. Na področju nadzora Drobnič Banki Slovenije očita nekaj napak v preteklosti, zlasti neažurno odzivanje. Poslanca NSi moti tudi praksa predsednika Drnovška, ki DZ ni dal možnosti za seznanitev z drugimi kandidati.

LDS: Odločanje o kadrovski neodvisnosti centralne banke

Gasparijevo kandidaturo zagovarjajo poslanci LDS. Jožef Školč je zavrnil očitke poslanca SNS in menili, da bi bila Slovenija, "če bi bili očitki utemeljeni, še vedno v čakalnici za evro". Milan M. Cvikl pa je opozoril, da DZ danes odloča o temeljni neodvisnosti Banke Slovenije, in sicer o kadrovski neodvisnosti centralne banke. Školč pa je spregovoril tudi o "poslu sejanja dvoma", ki ga je opravil Zmago Jelinčič (SNS). "Če bi nadaljevali s tisto diskusijo, bi v največji možni meri škodovali ugledu Slovenije," je menil.

V poslanski skupini SD Gasparija soglasno podpirajo. Prepričani so, da je guverner s svojim dosedanjim delom bistveno pripomogel k temu, da je bila Slovenija sprejeta najprej v EU in nato še v območje evra, je povedal vodja poslanske skupine SD Miran Potrč. Ob tem je dejal, da je zlasti po uvedbi evra imenovanje guvernerja še toliko pomembnejše in tudi mednarodno odmevno. "Pričakoval bi, da se predvsem finančni minister in predsednik vlade tega dejstva zavedata," je poudaril in dodal, da mora razprava o imenovanju guvernerja v teh okoliščinah slediti "opredelitvi za samostojen in neodvisen položaj Banke Slovenije v okviru našega in evropskega bančnega sistema, ne pa čemerkoli drugemu". Pri tem je Jelinčičevo pismo označil za neargumentirano in protislovno.

Tudi poslanci ljudske stranke vztrajajo pri podpori Gaspariju. Poslanec SLS Josip Bajc se je vprašal, kaj se je od 1. januarja, ko je Slovenija prevzela evro in je bil Gaspari deležen vseh pohval, zgodilo, "da obračamo stvari na glavo". Bajca dokumenti, o katerih govori Jelinčič, ne prepričajo, zato še vedno ocenjujejo da je Gaspari primeren kandidat. "Če pa bodo do plenarnega zasedanja predstavljeni dokumenti, ki bodo dokazovali "krivdna ravnanja" Banke Slovenije, ki je imelo škodljive vplive na stanje financ ali oceno države pri ECB, bomo svojo odločitev spremenili," je zaključil Bajc.

Prepričljiva podpora Gradu

Nasprotovanje Drnovškovemu predlogu je izrazil le Janez Drobnič (NSi), ki ga moti "sporna praksa" predsednika republike. Ta se namreč ni odločil za nobenega od kandidatov, ki so se prijavili na njegov javni poziv, ne da bi obrazložil, zakaj se je tako odločil.

Da je Grad primeren kandidat, so prepričani v SDS, kjer so svoje stališče sicer danes predstavili prvič. Kot je pojasnil Jože Tanko, je Grad poslance SDS prepričal po pogovoru v poslanski skupini. Tudi v LDS, SD, SLS in DeSUS so prepričani, da je Grad primeren za novega ustavnega sodnika. Poslanec SLS Josip Bajc pa je ob tem izrazil pričakovanje, da bo predsednik Drnovšek pri prihodnjem pozivu večino kandidatov za ustavne sodnike izbral izmed prijavljenih.

Na poziv predsednika republike, ki ga je objavil 29. novembra lani, za eno mesto ustavnega sodnika so se prijavili trije kandidati, in sicer vodja zakonodajno-pravne službe v državnem zboru Miroslav Mozetič, višji predavatelj na Fakulteti za management Koper Borut Stražišar in vrhovni sodnik na vrhovnem sodišču Jan Zobec.

Vendar pa se je Drnovšek odločil, da bo državnemu zboru predlagal drugega kandidata, kar mu zakon o ustavnem sodišču dopušča. Za sodnika ustavnega sodišča je namreč lahko izvoljen slovenski državljan, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let.