Kot je po seji sporočila predsednica komisije Alenka Žnidaršič Kranjc, bo razpis v dnevnem časopisju, predvidoma v domačih časnikih in angleškem poslovnem časniku Financial Times, objavljen v sredo.
Šestčlanska komisija mora pripraviti program in pogoje prodaje, ki jih bo obravnavala tudi skupščina Holdinga Ljubljana. Cenitev SIB bodo opravili finančni in pravni svetovalci, izbrala pa jih bo komisija za prodajo SIB. Finančni pregled naj bi po pisanju Dela opravila revizijska hiša KPMG, pravni svetovalec pa naj bi bila bodisi odvetniška pisarna Jadek & Pensa bodisi Colja, Rojs & partnerji.
Kot pričakuje direktor Energetike Hrvoje Draškovič, bo prodaja banke zelo zahtevna, zato se bodo trdno držali programa, ki so ga uskladili z Banko Slovenije. "Dejstvo je, da moramo banko prodati, ne glede na to, kakšne bodo ponudbe", je nedavno povedal za Delo.
Postopek prodaje skoraj 78,9 odstotka SIB naj bi po pričakovanjih Energetike zaključili do konca maja. Do 9. maja pa naj bi komisija, ki jo poleg predsednice sestavlja še pet članov, in sicer Borut Jamnik, Žiga Debeljak, Klemen Podobnik, Marija Zagožen in Branka Neffat, ki so jo danes imenovali za namestnico predsednice, že predlagala najboljšega ponudnika.
Lastniki SIB so poleg ljubljanske mestne občine, ki je lastnica banke prek Energetike postala jeseni leta 2001, še družba Elro, Kapitalska družba, Belinka, ID Invest in Ivan Hrkač. Lani je SIB po ugotovitvah nadzornega sveta banke zabeležila približno štiri milijarde tolarjev izgube, SIB pa je imela po predhodnih podatkih Banke Slovenije lani 31,87 milijarde tolarjev bilančne vsote in 0,7-odstotni tržni delež v slovenskem bančnem prostoru.
Centralna banka je zaradi velike izgube in kapitalske majhnosti SIB zahtevala dokapitalizacijo. Na to, da bi morala Energetika, ki je za nakup in za eno povečanje osnovnega kapitala banke odštela že 3,5 milijarde tolarjev, vložiti še 1,95 milijarde tolarjev, so se nemudoma odzvale svetniške skupine v ljubljanskem mestnem svetu, predvsem opozicijske, in zahtevale sklic izredne seje mestnega sveta.
Na njej so ustanovili komisijo za razjasnitev okoliščin nakupa banke, mestni svet pa je na pristojne institucije (državno tožilstvo, agencijo za trg vrednostnih papirjev, računsko sodišče in urad za preprečevanje korupcije) naslovil tudi pričakovanje, da bodo obravnavali postopke v zvezi z nakupom SIB ter v najkrajšem času ustrezno ukrepali.
Še pred dokončno odločitvijo delničarjev SIB, da banke ne bodo dokapitalizirali, se je kot ena od možnosti kazala pripojitev SIB k nekemu večjemu sistemu. Za nakup SIB sta zanimanje takoj izrazili Abanka Vipa in Nova Ljubljanska banka, ki je oddala tudi nezavezujočo ponudbo. V obeh bankah čakajo na razpisne pogoje, v Abanki Vipa, ki so SIB dali garancijo za likvidnost v času do zaključka razpisa za prodajo, pa so med drugim opozorili, da SIB ne nameravajo preplačati. Po pisanju časnika Finance naj bi se za nakup SIB zanimala tudi italijanska Banca di Cividale.
Afera SIB pa z objavljenim razpisom za prodajo ne bo končala. V svetniškem klubu SDS v ljubljanskem mestnem svetu so napovedali, da če do 15. marca ljubljanska županja Danica Simšič proti krivcem ne bo začela postopkov za izterjavo škode, bodo zahtevali sklic izredne seje mestnega sveta, na kateri naj bi odločali o tem, ali naj krivci povzročeno škodo plačajo ali ne.