Si vlada lahko privošči 1,3 milijarde evrov za plačno reformo?

Kar 1,3 milijarde evrov je težek predlog plačne reforme, ki ga je minister za finance včeraj prinesel na mizo pogajalcev. "Mislim, da nismo bližje, dlje pa tudi ne. Ker v bistvu je rezultat tega predloga, da denarja ni," pojasnjuje Frančišek Verk s sindikata državne uprave. 

Kljub zatrjevanju premierja Roberta Goloba še februarja 2023, da "ne more biti več plač pod minimalno plačo", pa vlada zdaj predlaga prav to – na novi plačni lestvici se prvi plačni razred ne bi začel s trenutno minimalno plačo, pač pa z minimalno plačo iz leta 2022, kar pomeni slabih 200 evrov manj. Najvišji plačni razred bi ob tem znašal dobrih 7500 evrov. Na mizi naj bi sicer še vedno bila tudi druga možnost, da plačnih razredov pod minimalno plačo ne bi bilo. Prvi bi tako znašal 1250 evrov bruto, 67. pa 8800. A od višine plač naj bi zaradi učinka na državno blagajno bila odvisna tudi implementacija. Ne v treh, vlada naj bi se spogledovala s tem, da bi bila reforma realizirana v petih letih.

"Kar nekaj odzivov sem prejel od naših članov, naših sindikalnih zaupnikov. Vsi pač vedo, da bo to, še preden se bomo dogovorili, požrla inflacija in dvigi cen," je kritičen Verk.

Ob tem bi pa vlada krčila tudi dopust. Ne več pet dni pri 50 letih, po predlogu bi javni uslužbenci pri 55 letih dobili tri dni dodatnega dopusta. Znižali bi tudi povračilo potnih stroškov, in sicer z 10 odstotkov cene 95 oktanskega bencina na osem odstotkov za kilometer. "Za nekatere, ki jim je obveza voziti se v službo, ker drugače ne morejo, mislim, da to ni rešitev, ker bo to ljudi spravljalo v stisko," dodaja Verk.

Ministrstvo za finance pogajanj ne komentira, do preučitve novih predlogov je po večini zadržana tudi sindikalna stran, obravnavali naj bi jih jutri na stebrnih pogajanjih, prihodnji teden pa znova na centralnih.

'Vlada si ne more privoščiti take plačne reforme v javnem sektorju'

Na vprašanje, ali si vlada lahko privošči 1,3 milijarde evrov za plačno reformo, je v oddaji 24UR Zvečer odgovoril član vladnega strateškega sveta za makroekonomska vprašanja Matej Lahovnik, ki je takoj opozoril: nikakor ne. "Moramo upoštevati, da sedaj masa plač znaša 5,5 milijarde evrov v javnem sektorju, kar je tretjina proračunskih izdatkov, ki so nekje okrog 16,2 milijarde evrov. Že sedaj imamo presežni primanjkljaj okrog 3,3 odstotke bruto domačega proizvoda in 1,3 milijarde evrov pomeni še dva dodatna odstotka BDP-ja."

 Vladni predlog sicer predvideva, da osnovna plača nobenega javnega uslužbenca ni nižja od minimalne. A kot opozarja Lahovnik, se bodo sicer s tem predlogom strinjali vsi, tudi sindikati, se pa ne bodo strinjali s tem, da se za izhodišče vzame minimalna plača iz leta 2022. Vse dokler pa se uresničitev plačne reforme zamika, vse bolj se težava prestavlja v mandat naslednje vlade. "Hkrati deluje tudi inflacija," opozarja Lahovnik. "Po eni strani inflacija razvrednoti visoko nominalno rast plač, kajti v visoki inflaciji je realna rast plač nižja ali celo negativna, ob enem pa ob relativno visoki inflaciji, kot jo imamo sedaj, to so štirje odstotki, so davčni prihodki višji, predvsem prihodki od davka na dodano vrednost, in je lažje zapreti proračun." Strategija vlade, dodaja Lahovnik, bo čim bolj zamakniti reformo v prihodnost, je pa vprašanje, če se bodo s tem strinjali sindikati.

Vlada zavlačuje tudi pri zdravnikih, ki stavkajo že sedmi teden

Kot pove Lahovnik, je po eni strani logično, da je vlada v ponedeljek naložila dodatno delo zdravnikom glede na krizno situacijo v zdravstvu. Kar pa po njegovem mnenju ni logično, je to, da je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, na dopustu. "Lani, ko smo imeli krizne razmere zaradi poplav, ministru za obrambo ni prišlo na pamet, da bi odšel na dopust, tudi predsednik vlade je prekinil dopust in se vrnil v domovino." 

Kot je nadaljeval, bi ministrica zdaj morala biti prisotna, reševati razmere in odgovarjati na vprašanja novinarjem. "Ker kdo, če ne ministrstvo za zdravje in ministrica, je objektivno odgovoren, da nastale krizne razmere rešuje?"

Bliža se sicer tudi polovica mandata vlade, nenapisano pravilo pa je, da se reforme izvajajo v prvem letu. Lahovnik ob tem poudarja, da ima vlada zelo malo časa za dosego dogovora, bližje namreč kot bodo volitve, težje se bo uskladiti glede reform. "Zdaj se pogovarjamo samo še o tem, koliko višja bo masa plač v javnem sektorju, ne pa o več o tem, kako kakovostne bodo storitve v javnem sektorju oziroma kako z reformami izboljšati kakovost storitev."

"Če se bodo zadeve še nekaj časa vlekle, se bojim, da bo vlada zapravila mandat za kakršne koli izboljšave in bomo dobili samo višje stroške javnega sektorja, ne pa tudi boljšo kakovost javnih storitev, kar je bil cilj," je zaključil Lahovnik.