Si predstavljate, da bi oktobra zapadlo več kot meter snega?

Še pred enim tednom smo uživali v pravem babjem poletju, danes pa ste ponekod že ugledali snežinke. Bela odeja je prekrila Kranjsko Goro, snežilo je tudi na Rogli, že včeraj je prvi sneg pobelil Veliko planino. Padavinski pas, ki je dopoldne prešel Slovenijo, je največ beline sicer prinesel Kumu, kjer je snežna odeja segala devet centimetrov visoko. Na Zelenici v občini Žirovnica jih je zapadlo osem, na Krvavcu pet, na Lisci nad Sevnico in na Pavličevem sedlu štiri, na Rogli tri, na Uršlji gori pa dva centimetra snega.

Oktobrsko sneženje v naših krajih sicer ni nič neobičajnega, čeprav le redko zapade večja količina snega. V krajih na okoli 800 metrov nadmorske višine ob koncu oktobra in v začetku novembra v povprečju sneži vsako drugo leto, v krajih na 500 metrih nadmorske višine pa se to zgodi na vsakih pet do deset let. Tudi povsem po nižinah je ob koncu oktobra že snežilo. Zadnje takšno sneženje smo imeli pred sedmimi leti, ko je po podatkih Arsa v Kočevju zapadlo 21, v Novem mestu 18, v Ljubljani pa dva centimetra snega. V zadnjih 50 letih je bilo v večini nižinskih krajev najobilnejše sneženje 23. in 24. oktobra 2003, v sredogorju in visokogorju severne Slovenije pa večinoma 20. in 21. oktobra 1970.

Najobilnejše oktobrsko sneženje v 20. stoletju

V vremenski kroniki najdemo tudi dogodek iz daljnega leta 1905, ko je ob koncu oktobra večji del Slovenije prekrivala izjemno debela snežna odeja, ki je v naših krajih še sredi zime prava redkost. V Cerknici so izmerili neverjetnih 120 centimetrov snega, v Višnji Gori na Dolenjskem je sneg segal 80, v Postojni pa 70 centimetrov visoko.

Obilnemu sneženju so sledila zelo mrzla jutra. Najbolj se je ohladilo 28. oktobra, ko so v Dolenjem Medvedjem selu pri Trebnjem izmerili –14,4, Žireh in Sodražici –13,5, v Postojni –12,8, v Kočevski Reki –11,4 in v Ljubljani –10,7 stopinje Celzija.

Kaj nam prinaša november?

Prihajajoči november zna biti vremensko prav tako zelo nepredvidljiv, na kar kaže tudi razlika med najnižjo in najvišjo izmerjeno temperaturo zraka. Devetega novembra pred štirimi leti se je v Metliki ogrelo do poletnih 25,6 stopinje Celzija, 30. novembra 1925 pa je bilo v Babnem Polju kar 53 stopinj Celzija manj. Ta razlika sicer ni rekordna, je pa precej večja kot poleti. To kaže na povečano izmenjavo toplote med severom in jugom.

Ravno valovanje meje med toplejšo in občutno hladnejšo zračno maso je jeseni vzrok, da nas zajame večdnevno deževje, ki lahko s seboj prinese tudi poplave. Takrat nad nami pihajo močni južni vetrovi, ki nam iz še vedno toplega morja dovajajo ogromne količine vlage. Padavine so še posebej obilne, ko topel in vlažen zrak trči ob gorske pregrade.

Najhujše poplave so nas v začetku novembra zajele leta 1990, ko so reke prestopile bregove po vsej Sloveniji, najbolj pa so se razdivjale v Zgornji in Spodnji Savinjski dolini. V porečju Kamniške Bistrice so zahtevale dve življenji. Poplavile so 52 tisoč hektarjev kmetijskih površin, poškodovale 2683 kilometrov cest, 20 kilometrov železniških prog in uničile 96 mostov. Sprožilo se je 1200 plazov. Brez strehe nad glavo je ostalo 199 ljudi. Uničenih je bilo 190 hiš, poškodovanih pa več kot pet tisoč.