Slovenija

Si.nergija za Evropo

Ljubljana/Bruselj, 20. 12. 2007 09.09 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Slovenija bo med predsedovanjem EU, največ pozornosti namenila Kosovu, sprejemanju reformne pogodbe EU in lizbonski strategiji.

Rupel si želi, da bi Srbija po najhitrejšem mogočem tiru zdrsnila v EU.
Rupel si želi, da bi Srbija po najhitrejšem mogočem tiru zdrsnila v EU. FOTO: Reuters

Premier Janez Janša bo v državnem zboru predstavil program prednostnih nalog slovenskega predsedovanja Evropski uniji. Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel pa je prednostne teme v prvi polovici prihodnjega leta, ko bo za krmilom EU Slovenija, predstavil v Bruslju. Uradna predstavitev prioritet Slovenije, ki bo na čelu EU nasledila Portugalsko, je uvodno dejanje v slovensko predsedovanje EU, ki se sicer formalno začne z novim letom.

Vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel je v Bruslju predstavil tudi geslo slovenskega predsedovanja. "Naše geslo je Si.nergija za Evropo. Si je tudi okrajšava za Slovenijo. Tisto, kar je slovensko, želimo prispevati k sinergiji za Evropo," je pojasnil Rupel. Kot največji izziv predsedovanja je še enkrat izpostavil Kosovo in Zahodni Balkan.

evropska unija
evropska unija FOTO: Reuters

Spremljanje ratifikacije in priprave na uveljavitev nove, reformne pogodbe EU, podpisane minuli četrtek v Lizboni, urejanje prihodnjega statusa Kosova, uresničevanje prenovljene lizbonske strategije za rast in delovna mesta, uresničevanje podnebno-energetskih zavez ter medkulturni dialog veljajo za najverjetnejše prednostne teme med slovenskim predsedovanjem.

Tempo in vsebina predsedovanja sta odvisna predvsem od "podedovane agende", torej zapuščine predhodnih predsedujočih, v primeru Slovenije njene predhodnice Portugalske. Prav tako je predsedovanje Slovenije uokvirjeno z 18-mesečnim skupnim programom predsedujočega tria - Nemčije, Portugalske in Slovenije - ki ga bo Slovenija kot zadnja izpeljala do konca.

Začrtan tok predsedovanja lahko sicer vselej spremenijo nepredvidljivi dogodki v svetu, kakršna sta bila v primeru Finske libanonska kriza ali v primeru Avstrije energetska kriza. Poleg tega si vsaka predsedujoča država želi pustiti pečat s poudarkom na temi, pri kateri lahko prispeva dodano vrednost: za Portugalsko je bila to Afrika, za Slovenijo pa je Balkan.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • praznicna
  • razvlazilec
  • kosilnica
  • orodje bosch
  • vrtna hisa
  • agregat
  • vegira
  • kovinski regal
  • ceplinik
  • radiator
  • lestev
  • cistilec
  • plastici regal
  • delovna miza
  • kovinska omara
  • kovcek

KOMENTARJI (6)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

doki007@email.si
20. 12. 2007 15.28
ha ha ,...dobr ste mi odrezal moj komentar na koncu ,.....očitno se resnica zmeraj ,....odreže ,..!!!!
doki007@email.si
20. 12. 2007 15.20
da ga ni sram rupla ,.... ---namesto da se zavzema za slovence ,...!
Tedy1967
20. 12. 2007 14.21
Rupel je navadno tele. Če so slovenski politiki taki ritolizci, ki so za svojo oblast pripravljeni zakockati Slovenijo, so srbski politiki definitivno povedali svoje stališče, da Kosova in Metohije ne dajo. In prav imajo. Meni gre že dobesedno na kozlanje, ko gledam tega političnega bednika. Cel svet ni sposoben rešiti kosovskega vprašanja, Slovenija pa bo to prioritetno reševala in seveda rešila. Dejte ne glupirajte se, pa raje poskrbite, da se bo v Sloveniji kaj premaknilo na bolje. Mislim, da bi bilo dobro, da bi šli malce politiki v šolo, da jim razložijo pojem sinergije. Mene tale slovenska politična sinergija asociira na trop raztepenih podivjanih bikov, ki vsak vleče na svojo stran. Še Piranskega zaliva ne znajo rešiti in ostalih problemov ob meji, oni pa o Kosovu. Najbolje se sliši stavek, tisto kar je slovensko želimo prispevati k sinergiji za Evropo. Rupel kaj pa je še slovensko? Avstrijska koroška in knežji kamen, morda celovit Piranski zaliv, morda Snežniški gozdovi, morda Trdinov vrh, morda Razkrižje. Rupel je sam še za v tisto angleško komično oddajo, ko se delajo norce iz vladnih predstavnikov. In v Evropo se ne drsi temveč vstopa pod določenimi pogoji. Če se pa drsi potem pa je Evropa očitno v pizdi in jo bo verjetno kaj kmalu odplavilo.
Tonček Balonček
20. 12. 2007 12.59
Mi seveda vse te dogodke že nestrpno pričakujemo, končno se bo tudi v Evropi začelo nekaj premikati na bolje, s pomočjo naših! Skrajni čas je že bil, da predsedovanje v roke vzame sposobna, dinamična in operativna ekipa z vizijo in voljo. Konec je dekadence, na vrsti je akcija! Upam, da bodo uredili tudi probleme v Gorskem Karabahu in Abhaziji ter Severni Osetiji! Hrvaška diplomacija in njeno vodstvo bodo samo debelo gledali in se čudili, česa vsega so naši sposobni! Me prav zanima, če se bo drugo elto tisti Davorin Rudolf še norčeval in bril norce! Ko enkrat naši začnejo zares, ni več hecov!! SI.NERGIJA!
vladimir_gajsek@yahoo.com
20. 12. 2007 12.13
EU parlament in Republika Slovenija Navesti je treba le dobro vest, ki je spodbudna v poročilu: Premier Janez Janša: Dobro sodelovanje z Evropskim parlamentom pomeni boljše rezultate predsedovanja 19.12.2007 Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša se je danes popoldan skupaj z ministricami in ministri na delovnem srečanju srečal s Konferenco predsednikov Evropskega parlamenta, ki mudi na dvodnevnem obisku v Sloveniji. Slovenski premier se je ob tej priložnosti ločeno sestal tudi s predsednikom Evropskega parlamenta Hansom-Gertom Poetteringom. Osrednja tema pogovorov s poslanci Evropskega parlamenta so bile prednostne naloge slovenskega predsedovanja Svetu EU. Posebna pozornost je bila namenjena podnebno-energetskemu paketu in razmeram na Zahodnem Balkanu, s poudarkom na vprašanju prihodnjega statusa Kosova - temam, ki bodo po besedah premierja Janeza Janše, potrebovale več usklajevanja med evropskimi institucijami. Kot je na srečanju z novinarji dejal predsednik slovenske vlade, je veliko pomembnih odločitev vezanih na proces zakonodajnega soodločanja Evropskega parlamenta, zato »dobro sodelovanje z Evropskim parlamentom pomeni tudi boljše rezultate predsedovanja.« Evropski parlament je, po njegovem prepričanju, v tem mandatu že dokazal, da bo brez težav sprejel tudi okrepljeno vlogo, ki mu jo prinaša pred dnevi podpisana Lizbonska pogodba. Poslankam in poslancem Evropskega parlamenta bo premier Janez Janša že januarja prihodnje leto, na plenarnem zasedanju v Strassbourgu, predstavil program slovenskega predsedovanja. Kasneje pa bo Evropskemu parlamentu poročal še o zaključkih obeh Evropskih svetov, marca in junija ter o rezultatih celotnega polletnega obdobja slovenskega predsedovanja Svetu EU. Kot je napovedal premier Janša se bo Slovenija sproti odzivala tudi na pobude iz Evropskega parlamenta, sodelovala na sejah plenarnih zasedanj in delovnih teles ter vodila politiko tesnega sodelovanja z vsemi evropskimi institucijami. V prvi polovici leta 2008 bo v Evropskem parlamentu organizirana tudi vrsta dogodkov, preko katerih se bo krepil medkulturni dialog tako znotraj Evropske unije kot tudi med kulturami v Uniji in tistimi v njeni soseščini in širše. **
Tonček Balonček
20. 12. 2007 09.35
Kaj pa krepitev konkurenčnosti in inovacijske sposobnosti v okviru industrijske politike EU, usmerjenost finančne in ekonomske politike v rast in stabilnost, razvoj evropskega socialnega modela, varna, trajnostna in konkurenčna oskrba z energijo, spodbujanje raziskav, znanja in inovacij, varstvo okolja, krepitev sodelovanja na področju azilne politike in politike priseljevanja, izboljšanje sodelovanja med EU in mednarodnimi organizacijami, krepitev trgovinskih odnosov in izboljšanje skladnosti politik v korist razvoja, širitev EU in novo sosedstvo (predvsem Zahodni Balkan), energetika, medkulturni dialog....