Si bo Pahor iskal službo v tujini?

Predsedniki koalicijskih strank so na današnjem kolegiju pri premierju Borutu Pahorju govorili o nadaljnji usodi vlade in koalicije. Vse kaže, da Gregorju Golobiču in Katarini Kresal ni uspelo prepričati Pahorja v rekonstrukcijo vlade. Kot je na tiskovni konferenci povedal premier, bo namreč stranka Zares 25. julija zapustila koalicijo. Kot pravi Pahor, bodo verjetno odšle vse tri ministrice iz kvote stranke Zares. To naj bi se dokončno zgodilo v soboto. O zasedbi izpraznjenih ministrskih stolčkov Pahor ne želi govoriti, dokler o tem ne sklene dogovora z LDS.

O tem, ali bo koalicijo zapustila tudi LDS, bodo člani stranke odločali na svetu stranke v začetku julija. Kresalova odhoda iz koalicije ni izključila, saj od Pahorja še pričakuje nekatere odgovore, je po sestanku predsednikov koalicijskih strank dejala predsednica LDS Kresalova. Je pa še dejala, da sama meni, da v tem trenutku odhod iz vlade ne bi bil smiseln, predvsem zaradi stanja v levosredinski politični opciji. Tudi Pahor si želi, da bi LDS ostala v koaliciji.

''Po tem vikendu bosta v koaliciji LDS in SD. O morebitni podpori našim zakonskim projektom s strani bivše koalicijske partnerice Zares se bomo pogovarjali potem,'' je dejal Pahor. Že v ponedeljek bosta s Kresalovo govorila o ministrskih položajih, ki jih ima sedaj še Zares. Glede predsednika Državnega zbora si Pahor želi, da Pavel Gantar ne bi odšel, ''a verjetno bo šel tudi on'', pri tem pa Pahor dodaja, da gre za zelo pomembno državno funkcijo. A Golobič je dejal, da Gantar ne vidi možnosti, da bi nadaljeval delo na tej funkciji po izstopu iz koalicije.

''Ko sem nastopil mandat, sem prijateljem povedal, da ne pričakujem, da bom dolgo na tem položaju, ker sem želel izpeljati nekaj nepriljubljenih stvari. To se je že pokazalo pri Ruplu in potem pri Hrvaški,'' je dejal Pahor. Kako pa bo leto in pol vladal s 33 glasovi? Pahor misli, da lahko leto in pol vlada z manjšinsko vlado, da pa mora za to doseči dogovor s sindikati in deloma z opozicijo. Hkrati bo Pahor poskušal imeti dobre odnose z vsemi poslanci, tako opozicijskimi kot iz strank Zares in DeSUS, ki sta zapustili koalicijo. Zanj je smiselno, da vlada nadaljuje svoje delo, saj bi predčasne volitve pomenile "status quo, ki pa pomeni nazadovanje".

Pahor o sebi pravi, da ima ''pomembno nalogo, da pelje vlado naprej''. Politika, ki jo je vodil, je po njegovih besedah naletela na neodobravanje. ''Ne gre za nezaupanje v vladi in v vlado. Tako zaupanje imajo praktično vse vlade.'' Pahor si želi, da ''se končno pokaže alternativa temu, kar počne ta vlada.'' ''Ne pravim, da je bilo vse narejeno popolno, a je bilo narejenega veliko dobrega,'' je novinarjem dejal premier.

Kaj bodo prihodnji projekti?

S Kresalovo se bosta med drugim pogovarjala tudi o prihodnjih projektih. Najpomembnejša sta reorganizacija trga dela, ki mora po njegovih besedah predvsem postati bolj fleksibilen, hkrati pa tudi o zdravstveni blagajni. Prav na reorganizaciji trga dela sta veliko delala z Zaresovo ministrico Irmo Pavlinič Krebs, pri tem pa upa, da se bosta ta teden lahko še nekoliko pogovorila o tem.

Na vprašanje o možnosti velike koalicije s SDS Pahor odgovarja z vprašanjem: ''Če se že z Golobičem nisem mogel sporazumeti, kako naj se šele z Janšo?'' Tega sicer ne izključuje, vendar pa se mu zdi zelo zelo malo verjetno.

Pa bo Pahor sploh še kandidiral?

Od zaupnice pričakuje, da dobi potrditev za svoje delo. Hoče, da se ''zbistri vprašanje alternative''. ''Odgovorna rešitev tistih, ki menijo, da so predčasne volitve potrebne, bi bila konstruktivna nezaupnica vladi,'' pravi. Pri tem pa je namignil, da bi lahko Golobič pokazal svojo alternativo.

Na vprašanje, ali namerava na naslednjih volitvah sploh kandidirati, pa je Pahor odgovoril nekoliko dvoumno. A povedal je, da je v svoji premierski vlogi želel odigrati vlogo kriznega menedžerja in prepričan je, da se bo našel delodajalec, ki bo to znal prepoznati. Morda doma, morda v tujini, najverjetneje pa ne v javnem sektorju, še dodaja, neposredno na vprašanje pa ni odgovoril.

Za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo bo skrbel Lukšič

Minister za šolstvo Igor Lukšič je danes na srečanju z novinarji potrdil, da bo začasno prevzel vodenje ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Gregor Golobič je namreč 2. junija podal odstop s funkcije ministra.

Državni zbor se je z odstopom Golobiča seznanil 16. junija, do 26. junija pa mora premier Borut Pahor državnemu zboru sporočiti odločitev o tem, kdo bo sedaj vodil ta resor.

Premier je danes dejal, da bo Igor Lukšič od srede naprej najverjetneje opravljal dve funkciji. ''Tako se vlada glede na število ministrstev že krči, včasih hote, včasih nehote,'' je povedal Pahor. Lukšič bo ministrstvo vodil do imenovanja novega ministra oziroma do morebitne rekonstrukcije vlade, s katero bi združevali nekatera ministrstva, je še pojasnil premier. Dodal je, da se je sestal tudi z državnim sekretarjem na visokošolskem ministrstvu Jozsefom Györkösem, in ga prosil, naj razmisli, da bi ostal na svoji funkciji.

Pahor je že v petek napovedal, da bo verjetno vodenje resorja začasno dodelil nekomu iz ministrske ekipe in da za zdaj ne bo iskal novega ministra, saj je "zadnje, kar bi si zdaj želel, ukvarjati se s spremembami v vladi, še posebej če niso usklajene s koalicijo".

Zares bo načeloma opozicijska stranka

Golobič pa je potrdil, da stranka Zares ne namerava spreminjati svoje odločitve o izstopu iz koalicije, saj se nobena okoliščina ni spremenila. Kot pravi, je pričakoval, da bo Pahor danes postregel z neke vrste odgovorom na njihov "izziv". "To se je do neke mere zgodilo, razprava je bila precej neposredna in koristna, tako da ni ostalo nobenega dvoma," je dejal.

Po izstopu iz koalicije bo sicer v državnem zboru načeloma ravnala kot opozicijska stranka, sicer pa bodo kot doslej tehtali odločitve po vsebini, ne po tem, kdo jih predlaga, je še pojasnil Golobič. Njihov odhod morda pomeni tudi predčasne volitve, kar pa je nekaj, česar stranka Zares ne zavrača.

Po Golobičem mnenju je sicer z vidika interesov države in stabiliziranja javnih financ neodgovorno vezati zaupnico na rebalans proračuna. Ob tem verjame, da bo pri Pahorju prevladala odgovornost, saj je sam dejal, da se ne želi ukvarjati s političnimi vprašanji, ampak s vprašanji stabilnosti javnih financ. "Če je bilo količkaj resnosti v tej njegovi izjavi, tega ne bo storil," poudarja Golobič.