Pediatri že več kot mesec dni opažajo porast števila okužb dihal pri otrocih, starih manj kot dve leti. Največ jih je okuženih z respiratorni sincicijskim virusom (RSV), opaža predsednik sekcije za primarno pediatrijo Denis Baš.
To kažejo tudi podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Po zadnjih razpoložljivih podatkih je bilo v tednu od 4. do 10. oktobra največ okuženih z novim koronavirusom, takoj za tem pa ravno z RSV. Ob 629 testih so potrdili 128 okužb RSV, teden dni prej pa 92.
Poleg RSV po besedah strokovnega direktorja Pediatrične klinike Ljubljana Marka Pokorna v otroški populaciji krožijo še drugi respiratorni virusi, med njimi tudi človeški metapnevmovirus, ki je podoben RSV. Respiratorni virusi sicer povzročajo pljučnico in bronhiolitis oz. sezonsko obolenje spodnjih dihal.
Rizična skupina za hujši potek bolezni so otroci, mlajši od petih let, ki imajo kronične bolezni, na primer astmo. Ogroženi so tudi sladkorni bolniki in nevrološki bolniki, je pojasnil Baš. Pokorn pa opozarja tudi na nedonošenčke in otroke s prirojenimi srčnimi napakami, ki so lahko zaradi okužbe z RSV življenjsko ogroženi.
Sezona respiratornih obolenj se je letos začela prej kot običajno
Sezona respiratornih virusov se po Pokornovih besedah običajno začne septembra, ko svoja vrata zopet odprejo šole in vrtci. A praviloma število hospitaliziranih zaradi respiratornih obolenj ni tako veliko, da bi bolnišnice imele večje težave, je pojasnil.
Da se je širjenje RSV letos začelo prej kot običajno, so zaznali tudi na NIJZ. Ob tem opominjajo, da v lanskem letu ni bilo sezone gripe in ne sezone RSV. Razloge za morebitno obsežnejšo sezono letos iščejo v tem, da se majhni otroci niso prekužili z virusnimi povzročitelji, kot se običajno. "Zgodnejši začetek sezone se pri nas in drugod v Evropi pripisuje prav odsotnosti kroženja in večjemu deležu neimunih otrok," so pojasnili na NIJZ. Po njihovih navedbah je bilo v enakem obdobju lani javno življenje okrnjeno v primerjavi z enakim obdobjem letos, kjer poteka v bolj ali manj neokrnjeni obliki.
Vrstijo se pozivi, naj bolni otroci ostanejo doma, preventivno pa tudi starejši otroci v družinah z dojenčkom
Baš je pojasnil, da starejši otroci in odrasli respiratorne bolezni prebolevajo ob simptomih, kot so smrkanje, praskanje po žrelu, hripanje in pokašljevanje. Pri otrocih, mlajših od dveh let, ki imajo manjše dihalne poti, pa se bolezni velikokrat pokažejo z oteženim dihanjem, hropenjem in piskanjem. "Pri najmlajših se lahko zgodi, da se utrudijo in potrebujejo umetno predihavanje na enoti intenzivne terapije," je posvaril Baš.
Zato Baš priporoča, naj starši otrok, ki so mlajši od šestih mesecev, njihove starejše brate in sestre zadržijo doma in jih ne vozijo v vrtec. "Vem, da je to zahtevno, težko, ampak še težje je, če dojenček pristane v bolnišnici ali pa celo na intenzivni terapiji," je opozoril Baš. Pokorn je ob tem dodal, da naj starši majhnih otrok čimbolj omejijo socialne stike.
Porast respiratornih obolenj opažajo tudi v Skupnosti vrtcev Slovenije. Predsednica Janja Bogataj je pojasnila, da je zaradi okužbe njihovih otrok odsotnih več vzgojiteljev, nekaj pa jih je tudi v karanteni ali izolaciji zaradi koronavirusa. "Posledično imamo tudi vrtci kar precej izzivov, da nadomeščamo odsotne kadre," je pojasnila.
Po njenih besedah opažajo, da starši v vrtce kljub opozorilom zdravstvene stroke vozijo tudi bolne otroke. "Naša praksa je pokazala, da si starši ne upajo privoščiti bolniške odsotnosti," je pojasnila. Opozorila je, da tovrstna praksa predstavlja nevarnost za ostale otroke v vrtčevski skupini, saj na ta način prihaja do prenosa okužb med otroki.
Bolnišnice zaradi zgodnejše sezone in pomanjkanja kadra obremenjene
Doslej so na ljubljanski pediatrični kliniki zaradi RSV na intenzivnem oddelku v tej sezoni obolenj skupaj zdravili 12 otrok, ki so potrebovali pomoč respiratorja, v torek pa dva taka otroka, je pojasnil Pokorn. Po njegovih besedah je "situacija takšna, kot je bila običajno pozimi na višku sezone".
Zasedenost intenzivnega oddelka pediatrične klinike po Pokornovih besedah predstavlja vrh ledene gore. Preden otrok potrebuje respirator, je namreč običajno že v bolnišnični oskrbi. Tudi tam beležijo porast števila otrok, ki potrebujejo zdravljenje. Otroke, ki zbolijo zaradi virusnih okužb dihal, sicer zdravijo na pediatrični in infekcijski kliniki UKC Ljubljana.
Otroci z bronhiolitisom bolnišnično zdravljenje praviloma potrebujejo dlje časa od siceršnje povprečne ležalne dobe. "Naše vodilo je, da moramo otroku, ki potrebuje bolnišnično zdravljenje, to tudi omogočiti," je dodal Pokorn. Na pediatrični kliniki so zato nekoliko zmanjšali obseg naročenih nenujnih obravnav, saj imajo akutna bolezenska stanja prednost.
"Smo pa zaradi tega zelo obremenjeni," je opozoril Pokorn. Del kadra so namreč morali nameniti tudi zdravljenju covidnih bolnikov. Ob tem pa se že tako soočajo z odhodi zaposlenih in na vseh bolnišničnih oddelkih beležijo primanjkljaj kadra. "Tisti, ki ostajajo, delajo v zelo zaostrenih razmerah, veliko ponoči, popoldne, kar na dolgi rok človeka izčrpa," je opomnil Pokorn.
Pediatri priporočaje cepljenje otrok proti gripi
Ker cepljenja proti RSV ni, Baš poziva k cepljenju otrok proti gripi, ki se je to sezono začelo v ponedeljek. "Odziv v moji ambulanti je dober, v ponedeljek sem že cepil nekaj otrok," je dejal Baš. Zagotovil je, da je cepivo proti gripi varno in učinkovito. Zaščita pred gripo po cepljenju je pri otrocih med 60- in 70- odstotna, kar je po Baševih besedah celo nekoliko bolje kot pri odraslih.
K cepljenju proti gripi poziva tudi Pokorn, ki ob tem poudarja, da si na pediatrični kliniki že leta trudijo zvišati precepljenost otrok in zaposlenih na kliniki, kar jim v zadnjih letih postopno tudi uspeva.
KOMENTARJI (124)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.