Tržni inšpektorat: lažnih spletnih trgovin vedno več

Tržni inšpektorat opozarja, da so prejeli več prijav potrošnikov, ki so opravili nakupe prek različnih spletnih strani. "Gre za spletne strani, kjer trgovci prodajajo različne izdelke – bodisi priznanih blagovnih znamk ali pa povsem neznanih znamk. Nekateri ponujajo oblačila, obutev in različne modne dodatke, drugi ročno orodje in digitalne izdelke, tretji čudežna prehranska dopolnila ali zdravila, skratka vse, s čimer bi pritegnili potencialne kupce," opozarjajo. 

Še posebej vas vabijo k nakupu z obljubami o izredno nizkih cenah ter visokih popustih, goljufi pa so tako zelo prebrisani, da v spletnih trgovinah dodajo ime Slovenija ali Ljubljana, s čimer dajejo potrošnikom lažen občutek domačnosti in varnosti. A gre zgolj za lažen občutek varnosti, opozarjajo na inšpektoratu, kjer dodajajo, da varnosti ne zagotavlja niti URL naslov s končnico .SI, saj to ne pomeni, da je upravljavec spletne strani slovensko podjetje.

Na inšpektoratu opozarjajo, da je spletno trgovino mogoče razmeroma hitro ustvariti, upravljavci spletnih strani pa velikokrat registrirajo več domen hkrati. Spletne trgovine so lahko aktivne ves čas ali pa jih upravljavci začasno umaknejo in kasneje ponovno aktivirajo. "URL-naslove hitro spreminjajo, tako da jih še ni mogoče povezati s spletnimi prevarami, zato je pri spletnih nakupih potrebne veliko previdnosti. Včasih spremenijo tudi ponudbo v spletni trgovini. Na takšnih spletnih straneh največkrat ne boste našli podatka o podjetju, ali pa bodo podatki izmišljeni. Nekateri sestavijo podatke več različnih legitimnih podjetij, navajajo celo sedeže podjetij, ki v Sloveniji opravljajo oglaševano dejavnost. Za komunikacijo s potrošniki se poslužujejo spletnih obrazcev ali pa elektronskih naslovov, ki so ustvarjeni pri brezplačnih ponudnikih elektronske pošte, kot npr. gmail.com, hotmail.com, yahoo.com itd. Nekateri imajo navedene tudi slovenske telefonske številke, ki pa so največkrat predplačniške, zato podatki o uporabniku niso znani, ali pa se telefonska številka nahaja v omrežju tujega operaterja in/ali z njo upravlja tuj ponudnik," pojasnjujejo na inšpektoratu.

Seznam lažnih spletnih trgovin vse daljši

Ker so goljufi še vedno korak ali dva pred organi nadzora in pregona, je seznam, ki so ga pripravili na tržnem inšpektoratu, nedokončan oziroma ga na inšpektoratu sproti dopolnjujejo. Za zdaj imajo na seznamu naslednje spletne strani:

"Po pregledu omenjenih spletnih strani ocenjujemo, da jim ne gre zaupati in bi lahko z uporabo teh spletnih strani postali žrtev prevare," opozarjajo na inšpektoratu in dodajajo, da so spletne strani prevedene v slovenski jezik, kar pa še ne pomeni, da gre za slovenskega prodajalca. "Spletni prevaranti največkrat tekste delno prevedejo s spletnimi prevajalniki, ki so vedno boljši, delno pa tekste enostavno kopirajo z drugih, verodostojnih slovenskih spletnih strani. Tako lahko spletna stran deluje povsem legitimno, za njo pa se skriva nekdo, ki preži na potrošnike."

Potrošniki so naročene izdelke bodisi plačali, pa pošiljka ni nikoli prispela, ali pa so plačilo izvedli po povzetju, prejeli pa so bistveno drugačne izdelke od pričakovanih. Nekaterim potrošnikom je uspelo vzpostaviti komunikacijo s prodajalcem, ki pa se čez čas, tako kot pri drugih potrošnikih, ni več odzival.

Na inšpektoratu svetujejo veliko mero previdnosti tudi pri nakupih na socialnih omrežjih, kot so npr. Facebook, Instagram, TikTok, saj se je tudi tam povečalo število prevar. "Oglasna sporočila z nizkimi cenami in zagotovili o stoodstotnem varnem nakupu so vedno pogostejša. Potrošnikom, ki se ob takšnem oglasu zadržijo dlje časa ali pa kliknejo nanj, se oglas pojavlja vedno pogosteje z namenom, da bi jih z mamljivo ponudbo prepričali v nakup." 

Ker so podjetja in naslovi izmišljeni ali pa sploh niso navedeni, je vračilo izdelkov nemogoče, zato inšpektorji svetujejo, da se izogibate napeljevanju k hitrim nakupom brez preveritve, saj si tako lahko prihranite številne težave.

Kako prepoznati in preprečiti prevaro?

Tudi pri spletnih nakupih velja, da lahko za varno nakupovanje največ naredite sami s preventivnimi ukrepi. 

- Vedno najprej poiščite in preverite podatke o prodajalcu. Načeloma so podatki verodostojnih spletnih trgovcev lahko dostopni že na njihovi spletni strani. Preverite sedež podjetja, telefonsko številko, elektronsko pošto in račun, s katerim poslujejo. 

- Na različnih socialnih omrežjih in spletnih forumih lahko preverite, kakšne imajo izkušnje z določenim podjetjem drugi potrošniki. Navedbe zadovoljnih kupcev v sami spletni trgovini so namreč lahko tudi izmišljene.

- Preverite domeno spletne strani na strani whois (v angleščini). Na inšpektoratu ugotavljajo, da je večina domen lažnih spletnih strani registriranih relativno kratek čas. "Registrar domene je navadno javnosti skrit ali pa se prevaranti poslužijo storitev različnih podjetij, ki dodeljujejo in registrirajo domene, kot je na primer singapursko podjetje alibaba.com singapore e-commerce private limited." Na ta način so skriti za imenom nekoga drugega, ki pa ni lastnik spletne trgovine. 

"Pogosto se zgodi, da med zadetki iskanja določenega izdelka najdete zapisan URL-naslov, na primer www.jordansslovenija.com, ko pa nanj kliknete, vas usmeri na spletno stran z drugačnim URL-naslovom. URL-naslov se lahko povsem razlikuje, lahko pa gre zgolj za zamenjavo vrstnega reda črk, drugačno končnico ali pa izpuščeno črko. To je razvidno tudi iz nekaterih zgoraj navedenih spletnih strani, ki imajo različne URL naslove, spletna trgovina pa je povsem enaka ali pa vsaj zelo podobna," še navajajo na inšpektoratu.

Nakup blaga od neznanega oziroma nepreverjenega prodajalca je lahko tvegan, posebno, kadar ima ta sedež v tretji državi. Potrošniki se, če imate težave z nakupom od prodajalca s sedežem v Sloveniji, lahko za pomoč obrnete na Tržni inšpektorat. Če se prodajalec nahaja v drugi državi članici Evropske unije, se lahko za pomoč obrnete na Evropski potrošniški center, ki kot del mreže evropskih potrošniških centrov, ki jo je ustanovila Evropska komisija, nudi potrošnikom pomoč pri uveljavljanju pravic v razmerju do podjetja iz druge države članice EU. V primerih nakupa od prodajalca iz tako imenovane tretje države pa pomoč lahko iščete le pri morebitnih potrošniških organizacijah v državi prodajalca. Potrošnikom, ki spora s podjetjem, ki se nahaja v tujini, ne morejo rešiti sporazumno, največkrat preostane le sodna pot, še opozarjajo inšpektorji.