Na srečanju s predstavniki delodajalcev poziv k obuditvi Ekonomsko-socialnega sveta

Predsednik Gospodarske zbornice Tibor Šimonka je v izjavi po srečanju dejal, da razmere v gospodarstvu in družbi terjajo čim več sodelovanja, dialoga in povezovanja. V tem smislu razumejo tudi pripravljenost vlade, da se vsaj za nekatere predloge zakonov, ki bi sicer šli neposredno v proceduro, usede za mizo z gospodarstvom, ustvari delovne skupine in ponovno preuči tako pozitivne kot negativne plati ukrepov. 

Šimonka je povedal, da so danes prejeli povabilo k vrnitvi v Ekonomsko-socialni svet, v katerega so se pripravljeni vrniti, če bodo spoštovana pravila in bo dialog enakopraven. 

Dodal je, da na srečanju niso dobili odgovora, ali bo "enkrat konec dodatnega obremenjevanja gospodarstva z davki in prispevki". "V kolikor je bil namen predsednika vlade, da sliši in usliši glas gospodarstva, ki opozarja, da dodatnega obremenjevanja ne prenese in da je treba za razvoj in blaginjo te države ne samo ohraniti konkurenčnost gospodarstva, ampak ga tudi izboljšati, potem obstaja žarek upanja, da bodo ukrepi vlade v prihodnje šli v smer iskanja alternativnih rešitev," je povedal Šimonka. 

Minister za finance Klemen Boštjančič je dejal, da je bil današnji sestanek sklican na pobudo predsednika vlade, glavni temi pa sta bili popoplavna obnova in viri za zagotavljanje sredstev za odpravo posledic. "S tem namenom, da se iz gospodarstva spet ne bi slišali očitki, da jih nihče ni nič vprašal," je dodal minister. 

Po njegovi oceni bodo posledice poplav presegle posledice covida-19, zaradi obsežnosti pa si v vladi želijo ohraniti dialog z vsemi socialnimi partnerji, tudi glede prispevka gospodarstva pri odpravi škode. Boštjančič se ne strinja z gospodarstveniki glede tega, kdo je kriv za julijski izstop delodajalcev iz ESS. Po njegovih besedah je precej nesmiselno govoriti o tem, zakaj ga ni in kako je do tega prišlo, pač pa se je ponovno treba usesti za mizo.

"Mislim, da smo vsi dovolj stari in izkušeni, da vemo, da je predvsem treba umiriti žogo," je pozval minister. Kot je dodal, bodo v okviru socialnega dialoga odprli vse tiste teme, ki skrbijo gospodarstvenike, in se pogovorili o zakonskih predlogih, preden jih vlada pošlje v parlamentarno proceduro, med drugim o noveli zakona o delovnih razmerjih, pokojninski reformi...

Da je bil današnji pogovor dober in iskren, pa je ocenil minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. "Pomembno mi je, kaj smo se dogovorili. In dogovorili smo se, da nekateri zakoni ne morejo iti na vlado, če niso usklajeni na ESS," je strnil. Han verjame, da bo ESS zaživel in se bodo začeli tripartitni pogovori, se je pa strinjal, da morajo biti vsi trije partnerji enakovredni. "To se mi zdi absolutno ključno," je poudaril.

Gospodarstveniki so po Hanovih besedah podali nekaj "solidnih in dobrih" predlogov za zakon o obnovi, ki je v pripravi.

Škoda po avgustovskih poplavah znaša 9,9 milijarde evrov

Vlada se je sicer v preteklem tednu seznanila z oceno neposredne škode po naravni nesreči, ki znaša 9,9 milijarde evrov. Minister Aleksander Jevšek je pojasnil, da so oceno pripravili po mednarodno priznani metodi, in zatrdil, da bodo vlogo za pridobitev sredstev iz solidarnostnega sklada EU zagotovo pravočasno oddali.

"Poplave in plazovi so prizadeli kar 183 od 212 slovenskih občin. Močno prizadete so bile 104 občine. Celoten obseg prizadetega območja pa je ocenjen na 17.203 kvadratne kilometre," je povedal minister.  

"Skupna ocena neposredne škode za prizadeto prebivalstvo, gospodarstvo in okolje znaša okoli 9,9 milijarde evrov," je povedal in pojasnil, da ta ocena zajema vse vidike naravne nesreče: od zagotavljanja nadomestitve stavb, sanacije vodotokov, ponovne vzpostavitve infrastrukture, zaščite in obnove objektov  do kulturne dediščine, ravnanja in odlaganja odpadkov in tako dalje.