Golob: Pokojninska reforma ne bo daljšala delovne dobe. Ostaja 40 let

Kot je pojasnil premier Robert Golob, so na vrhu koalicije "ponovno pregledali in potrdili zaveze koalicije do ljudi". "Obravnavali smo javno dostopno zdravstvo, vzdržni pokojninski sistem in stanovanja za mlade," je pojasnil in dodal, da se je koalicija poenotila. "Cilji niso le skupni, ampak jih lahko izvedemo do konca mandata in izvedli jih bomo skupaj," je zatrdil. 

Glede zdravstva je Golob spomnil, da so uresničili jesenske napovedi ukrepov na področju dostopnosti in kakovosti. Zakon o kakovosti v zdravstvu je že sprejet, zakon o zdravstveni dejavnosti pa tik pred sprejetjem.

Slednji po besedah Goloba "korenito poseže v sedanjo ureditev na način razmejitve med javnim zdravstvenim sistemom in zasebnimi ponudniki storitev z enim samim ciljem - kako okrepiti javni zdravstveni sistem, kako nagraditi vse tiste srčne, predane, motivirane zaposlene v javnem zdravstvenem sistemu, zato da bodo lahko še več časa posvetili pacientom".

Dodal je, da je bilo samo lani na področju zdravstva sprejetih več kot 40 različnih pravilnikov, podzakonskih aktov oziroma drugih dokumentov. "To kaže, kako je ravno ta reforma, ki je najbolj kompleksna, v resnici sestavljena iz velike množice majhnih korakov," je izpostavil.

Na področju pokojninske reforme se je koalicija seznanila z informacijo, da so pogajanja s socialnimi partnerji v sklepni fazi, zaključena naj bi bila do konca tega tedna. "Namen celotne pokojninske reforme je, da po eni strani poskrbimo za vzdržno javno finančno blagajno, na drugi strani pa novim upokojencem, ki se bodo upokojevali v naslednjih letih, omogočimo čim bolj dostojne pokojnine. Eden od načinov, kako bomo to dosegli, je tudi višanje odmernega odstotka," je dejal, a podrobnosti pred zaključkom pogajanj ni razkrival. Je pa povedal, da delovne dobe ne bodo podaljševali. "Ne bomo daljšaloi delovne dobe. Ostaja 40 let." 

Glede gradnje javnih najemnih stanovanj pa je napovedal, da je pri več kot 2000 konkretnih projektih začetek gradnje možen do konca tega leta oziroma v začetku prihodnjega leta. Vzporedno bodo prihodnji teden v javno razpravo poslali predlog stanovanjske zakonodaje, ki naj bi bila aprila potrjena na vladi.

"Držali smo se treh področij, na katerih smo dali zavezo ljudem pred volitvami in na katerih ocenjujemo, da bomo zaveze do konca tega mandata tudi izpolnili. Želimo, da ne govorijo besede, ampak da govorijo rezultati in na vseh teh treh področjih bodo rezultati vidni še pred koncem mandata," je izpostavil Golob.

Čeprav se je napovedovalo, da naj bi na vrhu spregovorili tudi o višanju obrambnih izdatkov, je Golob povedal, da tokrat te teme niso odprli. 

Vrečkova: Gre za področja, ki jih je težko urediti

Ministrica Asta Vrečko je povedala, da so govorili o treh področjih, ki jih je zelo težko urediti. "To je tudi eden izmed razlogov, da se prejšnje vlade teh področij niso lotevale," je menila. 

Glede zdravstva je povedala, da ga v Levici že od začetka postavljajo na sam vrh svojih prioritet. "Biti zdrav je privilegij in na žalost življenje teče po svoje in velikokrat se zgodi, da moramo uporabljati zdravstvene storitve. Nihče takrat ne želi priti pred zaprta vrata," je povedala in dodala, da sistem, ki so ga zdaj vzpostavili, dober sistem. "Predvsem pa bo jasno razmejil javno zdravstvo od zasebnega," je poudarila. 

Spregovorila je tudi o stanovanjih za mlade. Ocenila je, da je robusten sistem, ki ga terja stanovanjska gradnja, od izdaje dovoljenja do izgradnje, dolg proces. "Ta je bil popolnoma zarjavel in prejšnje vlade se tega niso dotikale," je povedala. 

"V Levici smo zadovoljni, da smo koalicijski partner te vlade," je sklenila. 

Han: Smo na dobri poti

Tudi minister Matjaž Han je povedal, da je z vrhom zadovoljen in dodal, da so na dobri poti. "Situacija ni enostavna, ampak danes me je koalicijski vrh navdal z optimizmom," je dejal. 

Poslanci so bili optimistični že ob prihodu na vrh

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je ob prihodu na vrh v izjavi za medije dejal, da bodo danes poslancem predstavili, kje so s pogajanji o pokojninski reformi. Potrdil je, da so ena od glavnih še odprtih stvari prispevne stopnje, sicer pa nameravajo pogajanja v teh dneh končati. Rok za obravnavo pokojninske reforme na vladi je do konca aprila, je navedel.

Na očitke, da gre zgolj za kozmetične popravke, ne pa za nov sistemski zakon, je odgovoril, da gre za reformo, ki je po obsegu in vsebini zelo podobna pokojninski reformi iz leta 2012. "Bodo pa seveda pač kritike z vseh strani, za nekatere bo premalo, za druge preveč. Se pa veselim javne razprave, ker mislim, da delamo dobro reformo," je še dodal Mesec.

Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je ob prihodu napovedal, da četudi tega vprašanja danes ni na dnevnem redu, ga bodo verjetno odprli oziroma vsaj dali pobudo, da se začnejo o tem čim prej pogovarjati "na najvišji in najširši ravni", saj da o tem teče ključna razprava v Evropi.

Na vprašanje, ali bo morala Levica pri tem pogoltniti grenko pilulo, je odgovoril, da smo še "daleč od tega, kakšni so obrisi teh zahtev". "V Levici gledamo na varnost bistveno drugače, z različnih vidikov. Vprašanja dobrobiti državljank in državljanov so tudi vprašanja varnosti," je pojasnil. Ob tem je izpostavil tudi vlaganja v pravični zeleni prehod oziroma blaženje podnebne krize. Po njegovem mnenju se bo treba pogovarjati tudi o tem, kaj vse pomeni varnost in vlaganje v varnost.

Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je pojasnil, da današnjemu dnevnemu redu ne bodo oporekali, so se pa pripravljeni pogovarjati tudi o višanju obrambnih izdatkov. Poudaril pa je, da se morajo v stranki o tem vprašanju še pogovoriti. "Dejstvo je, da so se v zadnjih 14 dneh ali treh tednih geopolitične razmere v Evropi in svetu spremenile, in to terja pogovor ne samo znotraj SD, ampak tudi znotraj koalicije in znotraj celotne politike. Karkoli drugega bi bilo tudi z moje strani preuranjeno," je dejal.

Obrambni minister Borut Sajovic iz vrst Svobode pa je poudaril, da bodo odločitve v zvezi z obrambnimi izdati sprejemali "s širokim konsenzom, premišljeno in preudarno".  Na vprašanje, ali bi se lahko zavezali obrambne izdatke zvišati na več kot dva odstotka BDP, kolikor je zdaj predvideno, je Sajovic odgovoril: "Če štejemo od ena naprej do tri, moramo najprej priti do številke dve. Razmišljamo, delamo," je dejal.

Poudaril je še, da sta s predsednikom vlade usklajena in da nas čaka veliko dela. Ob tem je dodal, da so v dveh letih in pol mandata te vlade na področju obrambe naredili več kot prej v desetletju.