S spremembami uredbe se upošteva trend višanja rasti cen hrane, ki vpliva tudi na višanje stroškov delojemalcev za prehrano med delom, zato se navedena problematika naslavlja tudi s spremembami zneskov neobdavčene višine povračil teh stroškov, je razvidno iz gradiva v obravnavi na vladi.
"Nastale zaostrene razmere tudi na področju rasti cen hrane narekujejo spremembe uredbe tako, da se povračilo tega stroška ne všteva v davčno osnovo v nekoliko višjih zneskih, glede na že doseženo rast ter na izražene trende rasti cen," so obrazložili in dodali, da so predlagane spremembe posledica dogovora članov Ekonomsko-socialnega sveta.
Po njihovih navedbah predlagano 30-odstotno zvišanje sledi povprečni višini rasti povračil stroškov prehrane med delom od leta 2008, ko se je povračilo stroškov prehrane nazadnje usklajevalo.
Če je delojemalec na delu prisoten vsaj štiri ure, bi se najvišji neobdavčen znesek povračila stroškov prehrane z zdajšnjih 6,12 dvignil na 7,96 evra na dan.
V primeru, če zaposleni dela deset ur ali več, pa se višina, do katere se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov za prehrano med delom, zvišuje z 0,76 evra na 0,99 evra za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.
O samih učinkih zvišanja zneska povračila stroškov prehrane so na finančnem ministrstvu v predlogu vladi zapisali, da bi lahko to zamaknilo dvige plač zaradi naraščajočih življenjskih stroškov ali pa bi delavci oziroma sindikati vsaj na začetku zaradi tega pristali na manjše zvišanje plač.
Po oceni ministrstva bi v tem primeru za vsak mesec, ko bi dvig tega povračila nadomestil dvig plač, izpad javnofinančnih prihodkov skupno znašal okoli devet milijonov evrov, pri čemer bi bilo tri milijone evrov izpada pri dohodnini in šest milijonov evrov pri prispevkih za socialno varnost.
"Gre za znesek javnofinančnih prihodkov, ki bi ga prineslo zvišanje plač, a se bo ta zaradi dviga povračila stroškov prehrane zgodil nekoliko kasneje ali pa bo zvišanje plač manjše. Ocenjujemo, da bi ta zamik lahko trajal okvirno tri mesece," so še pojasnili na ministrstvu in dodali, da bi v tem primeru finančni učinek ukrepa zvišanja zneska povračila stroškov prehrane v letošnjem letu pomenil okoli 18 milijonov evrov izpada javnofinančnih prihodkov, od tega devet milijonov evrov izpada dohodnine oziroma izpada prihodkov državnega proračuna.
Nova vlada je junija z uredbo zvišala neobdavčeno povračilo stroškov za prevoz na delo z 0,18 na 0,21 evra na kilometer, znesek kilometrine za povračilo stroškov na službenem potovanju pa z 0,37 na 0,43 evra na kilometer.
Reprezentativne sindikalne centrale so sicer k spremembam uredbe o povračilu stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja že marca pozvale vlado Janeza Janše. Tedaj so predlagale dvig neobdavčenega zneska prehrane na 7,91 evra. "Uredba dandanes ne določa več zneskov, ki bi bili primerni in bi zagotavljali ustrezno, neobdavčeno povračilo stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja," so zapisali v pobudi.
KOMENTARJI (131)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.