Ljubljana končno dobiva moderno športno infrastrukturo. Dolgo je veljalo, da je Ljubljana ob Tirani in Prištini ena izmed redkih evropskih prestolnic, ki plavalcem ne morejo ponuditi 50-metrskega bazena. Predvsem iz plavalnih vrst je bilo stalno slišati zahteve po novem bazenu, kar neposredno po novi Iliriji. 

Že leta 2002 so mestne oblasti, potem ko je Peter Mankoč decembra leto prej dosegel nov svetovni rekord na 100 m mešano, obljubile nov bazen. Skoraj četrt stoletja kasneje bo politika svoje obljube izpolnila. Bazen v prvi vrsti ne bo namenjen le plavalcem, saj ima Ljubljana dobro razvit tudi vaterpolo, v zadnjih letih se širi sinhrono plavanje, olimpijski bazen pa je nujen tudi za plavanje z apnejo, vodno košarko, podvodni hokej idr.

Zdaj se prestolnici obeta pravi bazenski kompleks, ki bo poleg pokritega olimpijskega bazena in trenažnega bazena obsegal še večjo dvorano za rekreacijo, odbojko in košarko, manjšo dvorano za gimnastiko, aerobiko in fitnes ter dvorano za borilne športe. V stavbi bo celo prostor za muzej legendarnega slovenskega športnega pionirja Stanka Bloudka. 

Pod kompleksom bo parkirna hiša, čuvaje kulturne dediščine pa bo zadovoljilo pročelje stare stavbe, vrnil naj bi se celo slavni kip plavalke, ki ga je pred devetimi desetletji izdelal kipar France Gorše, a so ga neznanci, tako kot mnoge druge, leta 2007 ukradli s strehe nad vhodom. 

Projekt je po zadnjih podražitvah, nazadnje je aprila župan Zoran Jankovič potrdil podražitev za 1,2 milijona evrov, vreden že več kot 54 milijonov evrov. A del podražitev je vezan na spremembe, povezane z ureditvijo prometa v središču prestolnice. Med drugim naj bi bila bazenski kompleks in parkirna hiša neposredno povezana s podhodom pod Bleiweisovo cesto pri Narodnem domu.

Je pa Janković poudaril, naj si izvajalci ne obetajo aneksov iz naslova podražitev gradbenih materialov, mogoči bodo le aneksi zaradi morebitnih dodatnih del.

V grobem je kompleks pravzaprav končan, trenutno pa se naroča potrebna športna in druga oprema. Urejanje naj bi trajalo do jeseni, predvidoma septembra, ko bodo Ljubljančani predvidoma dobili nov sodoben plavalni center.

Končuje se tudi graditev sončne elektrarne z močjo 600 kilovatov na strehi kopališča. Ilirija bo po besedah župana Zorana Jankovića energetsko popolnoma samooskrben objekt, saj bo imela sončno elektrarno, izkoriščala pa bo tudi geotermalno energijo.

Projekt Ilirija je povezan tudi s širšo umestitvijo v prostor. Ljubljanski veljaki napovedujejo oblikovanje aleje športnih velikanov vzdolž dela Lattermanovega drevoreda, ki vodi proti Iliriji. Gre za spomenike, posvečene zaslužnim športnikom. 

Četrtkov požig ne bo zamaknil odprtja

V četrtek zjutraj je zagorelo pred novo Ilirijo, kar pa odprtja novega bazenskega kompleksa ne bo zamaknilo. "Požar na časovnico izvedbe del ne bo imel vpliva, tako predviden zaključek projekta ostaja jesen," zagotavljajo na mestni občini. 

Trenutno kaže, da je prišlo do poškodb na konstrukciji fasade, izolaciji in prezračevalnih kanalih, so še sporočili. Po prvih ocenah je nastalo za 300.000 evrov škode, na dokončno številko pa bo treba še počakati, saj ogledi še potekajo. 

"Takšna nerazumna dejanja so nesprejemljiva in jih ostro obsojam. Prav tako tudi kakršno koli drugo obliko vandalizma, za katero mora veljati ničelna toleranca, kajti to je naše mesto," je Janković dejal po požigu, ki je bil višek vandalizma, ki se je v zadnjih tednih razširil po Ljubljani.