Zelena luč za šentviški predor

Minister za promet Radovan Žerjav je danes pozno popoldne podpisal dovoljenje za obratovanje dvocevnega avtocestnega predora Šentvid in ga poslal upravi Darsa. Vzdrževalci Darsa naj bi najkasneje do petih zjutraj odprli obe cevi predora.

Kot poudarjajo na ministrstvu, so se "vsi vpleteni v dogodke, povezane s šentviškim predorom na današnjem sestanku strinjali, da ni ovir za vnovično odprtje predora", ki je bil nazadnje zaprt v noči med 5. in 6. avgustom.

Na osnovi varnostne dokumentacije, ki jo je v imenu Darsa osebno predložil njegov uradnik za varnost ter na podlagi zapisnika današnjega sestanka, tega je podpisalo vseh 22 navzočih strokovnjakov in predstavnikov republiškega prometnega inšpektorata, ni več zadržkov za izdajo obratovalnega dovoljenja, zato je Žerjav podpisal dovoljenje za obratovanje predora Šentvid.

Pred odprtjem predora za javni promet je Dars dolžan zagotoviti neposredno obveščanje in alarmiranje odgovornih na prometnicah (Celovška cesta, železnica) ter gimnazije Šentvid (športna dvorana). Zagotoviti mora znižanje hitrosti na 80 kilometrov na uro ter s prometno signalizacijo zagotoviti, da bo varnostna razdalja med osebnim vozilom in tovornim vozilom znašala 100 metrov.

Odprtje avtocestnega odseka Šentvid-Koseze, v okviru katerega spada tudi predor Šentvid, je bilo slovesno, a veselje ob odprtju ni trajalo dolgo. Le nekaj ur po odprtju so namreč del šentviškega predora v smeri proti Gorenjski zaradi odpadanja protipožarnega ometa zaprli. V noči na 2. julij je promet po predoru znova stekel.

Izvajalec gradnje predora Šentvid, družba SCT, je o dogodku obvestila podizvajalca, ki je postavljal protipožarni omet v predoru, družbo Ceramicoat iz Anglije. Predstavniki angleške družbe so pripotovali v Slovenijo z namenom pregledati zaščito, oceniti, zakaj je prišlo do odmevnega odpadanja manjšega dela tega ometa, in pripraviti poročilo.

Poročilo je pregledala posebna komisija in ugotovila, da so bila kritična mesta odstranjena še isti dan, ko je prišlo do odpada protipožarnega ometa. Predor je bil nato zaradi sanacije začasno zaprt v noči s 4. na 5. julij oz. s 5. na 6. julij, od 7. do 12. oz. 13. julija in v noči z 21. na 22. julij.

Nato se je v noči na 6. avgust odkrušilo približno dva kvadratna metra protipožarnega ometa, ki je padel na avto z nemško registracijo. Pri tem je prišlo zgolj do materialne škode, cev pa so nemudoma zaprli za promet.

Uprava Darsa je istega dne od izvajalca gradnje predora Šentvid, družbe SCT, zahtevala, da v celoti odstrani protipožarni omet v stari galeriji predora. Predsednik uprave Darsa Tomislav Nemec, pa je krivdo za odpad ometa takrat pripisal izvajalcu.

Dva dni po zadnjem odpadu ometa na avtomobil nemške registracije sta tako uprava Darsa kot tudi minister Žerjav ponudila odstop. Predsednik vlade Janez Janša ponujenega odstopa Žerjava ni sprejel, usoda uprave Darsa pa naj bi bila znana prihodnji teden. Vlada se je tudi odločila, da bo od SCT, izvajalca del v šentviškem predoru, zahtevala pokritje vseh posrednih in neposrednih stroškov, ki so nastali zaradi neobratovanja avtocestnega odseka Šentvid – Koseze.

Prvi mož SCT Ivan Zidar poudarja, da se ne čuti odgovornega oz. krivega za dogodke v zvezi s šentviškim predorom. Zidar meni, da bo morala mednarodna komisija raziskati, kdo je kriv za dogodke v zvezi z odpadanjem protipožarne zaščite v stari galeriji predora Šentvid. Sam vidi krivdo v tistih, ki so projekt zasnovali.

Najdražji predor v Sloveniji

Šentviški predor je skupaj z galerijo dolg približno 1,5 kilometra in je del avtocestnega odseka Šentvid-Koseze. Predor povezuje gorenjski avtocestni krak z ljubljanskim cestnim obročem in preostalim avtocestnim sistemom. Gre za najdražji predor v Sloveniji in z gradbenega vidika predstavlja enega najzahtevnejših avtocestnih objektov na slovenskem avtocestnem omrežju. Njegova vrednost znaša 124,7 milijona evrov, skupaj z elektrostrojno opremo pa 135,7 milijona evrov.

Gradnja predora se je začela leta 2004, prvi načrti pa so bili izgradnja dvocevnega dvopasovnega predora. Načrti so se nato spremenili in junija 2005 so začeli graditi dvocevni tripasovni predor. Glavni razlog za to odločitev je bila napoved gradnje stanovanjskih stavb na Celovški, zaradi česar se bo močno povečal promet.