Senjur za rebalans še pred poletjem

V Sloveniji je potrebna večja fiskalna odgovornost pri ukrepih za ohranitev javnofinančne stabilnosti, opozarja predsednik fiskalnega sveta Marjan Senjur. S predsednikom republike Danilom Türkom, ki je danes dobil letošnje poročilo fiskalnega sveta, poudarjata, da javnofinančni primanjkljaj in javni dolg nista kritična, da pa so potrebni ukrepi.

Da je potrebna večja fiskalna odgovornost, se kaže predvsem v nesprejetju pokojninskega zakona, ki je pokazal, "da je možno, da lahko interesne skupine zaustavijo sprejetje zakonov, ki so bili sprejeti v DZ, in s tem ogrozijo javnofinančno stabilnost", je dejal Senjur po srečanju predsednika Türka in članov fiskalnega sveta. Po recesiji se kažejo znaki oživljanja in treba je odpraviti posledice recesije, med katerimi sta velik javnofinančni primanjkljaj in sorazmerno velik javni dolg, pravi Senjur. Ne primanjkljaj ne dolg po njegovem mnenju nista kritična, bi pa lahko postala na dolgi rok, "če ne bi začeli tega reševati".

Zato bi po njegovem mnenju morala Slovenija sprejeti pet- ali šestletni načrt javnofinančne konsolidacije, v tem času bi skušali odpraviti javnofinančni primanjkljaj in začeli zniževati javni dolg, kar bi naredilo vtis na mednarodne finančne trge, ki bi lahko zaupali v slovenske javne finance, pravi. Ocenjuje, da je sedanji predlog, da bi Slovenija v dveh letih znižala primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) in da bi do leta 2015 prišla na stanje izpred recesije, dober, svetuje pa, naj se to doseže postopoma in usklajeno – da bi bili vsi sloji prebivalstva približno enako obremenjeni. To ni nujno le zaradi javnofinančnih učinkov, ampak da bi javnost sprejela fiskalno konsolidacijo. "Potrebujemo javno podprt program fiskalne konsolidacije," poudarja.

Predsednik Türk: Naš primanjkljaj je obvladljiv

S predsednikom Türkom sta se strinjala, da bi morale osebe na odgovornih funkcijah paziti, kaj govorijo o javnih financah. "Naša realnost ni tako slaba, kot se vse prevečkrat v javnih razpravljanjih poudarja. Verjamem, da so politične motivacije za prikazovanje javnih financ nekaj, kar moramo v čim večji meri izločati iz razprave," je dejal Türk. Proces fiskalne konsolidacije je dobro zastavljen, korake v njegovem okviru pa je treba izvesti razumno, je ocenil.

"Naš javni dolg ni pretiran, primanjkljaj je obvladljiv," je dejal in dodal, da razprave zahtevajo "odgovorno, resno obravnavo" in da naj bo vse, kar je predvideno med kratkoročnimi ukrepi, vključno z rebalansom, tako oblikovano – kot ukrepi, ki so potrebni, da javno porabo omejimo. Slovenija je naloge sposobna opraviti, javna razprava pa ne sme ustvarjati "nepotrebne panične atmosfere", dodaja.

Senjur: Dokapitalizacija ni najboljša

Glede rebalansa letošnjega državnega proračuna Senjur pravi, da ga je nujno sprejeti, in sicer še pred poletjem, da se lahko jeseni pripravi proračun za prihodnje leto. Z rebalansom bi proračun ohranili v predvidenih okvirih – z okoli dvema milijardama evrov primanjkljaja. Če okvirov ne bi ohranili, bi mednarodnim finančnim trgom, kjer se Slovenija zadolžuje, poslali slabe signale, meni.

Na vprašanje glede vpliva dokapitalizacij pri prizadevanjih za nižanje primanjkljaja je Senjur dejal, da se deloma strinja, da takšna politika morda ni najboljša, da pa sta po drugi strani recesija in dejstvo, da je Slovenija v območju evra, pokazala, da ima fiskalna politika nove naloge, med katerimi je skrb za stabilnost realnega sektorja. "Res pa to zahteva usposobljenost in sredstva. Ta sredstva bi bilo možno dobiti le tako, da bi se prihranilo kje drugje," je dejal.

Glede ukrepov na strukturni ravni, da bi bil BDP večji in bi se država zaradi tega manj zadolževala, Senjur pravi, da je treba imeti sočasno v mislih strukturne reforme in spodbujanje gospodarske rasti. Zavzema se za postopno omejitev rasti javnofinančnih odhodkov, na primer vsako leto dva odstotka rasti javnofinančnih odhodkov. Približno tolikšna je rast inflacije, kar bi pomenilo, da bi bili javnofinančni odhodki realno na enaki ravni, nominalno pa bi lahko rasli.