Senat še brez odločitve, Janša pa govori o škandalu brez primere

Na vrhovnem sodišču se je danes začela seja senata, ki odloča o zahtevah za varstvo zakonitosti v zadevi Patria. Danes člani senata odločitve niso sprejeli in tako bodo s sejo nadaljevali jutri. Seja ni javna, na vrhovnem sodišču pa pravijo, da dodatnih informacij v tem trenutku ne morejo posredovati.

Senat sestavlja pet sodnikov vrhovnega sodišča, predseduje mu predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša, ki ga je zagovornik obsojenega predsednika SDS Janeza Janše, odvetnik Franci Matoz, skušal dvakrat neuspešno izločiti v tej zadevi. Sodnica poročevalka je Vesna Žalik, v senatu pa sedijo še Maja Tratnik, Marko Šorli in Damijan Florjančič.

Janša še vedno protestira proti Masleši

To, da Masleša, čigar imenovanju so v SDS nasprotovali, ne samo sodi, ampak predseduje senatu, ki sodi o Janši, je po mnenju predsednika SDS "pač škandal brez primere". Ob tem je Janša dodal, da so se tudi po imenovanju Masleše pojavili dokazi, ki da pričajo o njegovi pristranskosti.

"Zaradi takšnega odnosa vrha slovenske sodne oblasti, ki v temelju nažira vladavino prava v Sloveniji in škodi tudi tistim poštenim sodnikom, ki se trudijo za to, da bi se sodilo po zakonu in po pravici, je Slovenija po neodvisnosti sodstva uvrščena za Iranom," ocenjuje Janša. Ob tem je povedal, da je ravno danes objavljena mednarodna raziskava, ki razvršča države po neodvisnosti sodstva, Slovenija pa se je v tej raziskavi uvrstila na 91. mesto.

Na vprašanje, kdaj pričakuje odločitev oz. sodbo, pa je odgovoril, da so "te stvari v slovenskem pravnem redu zelo ohlapne, to se v zadnjem času opaža tudi z Lune".

Prvostopenjsko sodišče je junija lani predsednika SDS Janeza Janšo, brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov.

Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna. Janšo, ki je bil v času podpisa pogodbe o nakupu patrij predsednik vlade, je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev. Janša in Krkovič kazen že prestajata.

Če vrhovno sodišče ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomočno odločbo ali v celoti oziroma delno razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in višjega sodišča ter zadevo vrne v novo odločitev, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona.

Leta 2012 je vrhovno sodišče zahtevam za revizijo v kazenskih zadevah ugodilo v 13,7 odstotka primerov. V 12,3 odstotka primerov pa je ugodilo izredni omilitvi kazni.

Poleg zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovnem sodišču imajo obsojeni možnost pravico iskati tudi na ustavnem sodišču in na Evropskem sodišču za človekove pravice, če menijo, da gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Vsi trije so ves čas procesa vztrajali, da gre za politično motiviran proces in da niso krivi.