Senat je razpravo o ratifikaciji pristopnih protokolov začel v sredo. Za je glasovalo 96 senatorjev in senatork, proti pa ni bil nihče. Za senatno ratifikacijo je bila potrebna dvotretjinska podpora oziroma 67 glasov v 100-članskem senatu.
Richard Lugar, predsednik senatne komisije za zunanje odnose je pohvalil senatno enoznačno potrditev širitev: "Gre za zgodovinsko odločitev za teh sedem držav, življenjskega pomena za okrepitev severnoatlantskega zavezništva in osrednjega pomena za varnost ZDA in naše odnose s svetom." Čeprav so nekateri kritiki širitve zveze opozarjali na vojaško šibkost novih članic, pa so zagovorniki zatrjevali, da bo sedem novih članic – Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška in Slovenija – v zvezo Nato prineslo okoli 200 tisoč novih vojakov.
Kongresu o širitivi Nata ne bo potrebno razpravljati, tako, da so s tem korakom ZDA dokončno potrdile širitev vojaške zveze. Pristopne protokole sta doslej ratificirala parlamenta v Kanadi in na Norveškem, potrebna pa je ratifikacija v vseh 19 državah članicah zveze Nato kot tudi v novih članicah.
Ministri novih članic tudi pri Bushu
Zunanji ministri sedmerice prihodnjih članic Nata, ki so se udeležili glasovanja v senatu, so se strinjali, da ratifikacija v ameriškem senatu nikakor ne pomeni konca poti, saj vse čaka še veliko dela. Slovenski zunanji minister je ob tem opozoril, da spor ob ameriškem napadu na Irak, ki je razdelil Evropo in poslabšal evropsko-ameriške odnose, ni tako globok, kot so ga predstavili mediji. Z glasovanjem v senatu pa je bil zadovoljen je tudi Powell.
Po besedah latvijske ministrice Sandre Kalniete, so senatne podpore prav gotovo najbolj vesele baltske države, ki so živele pod sovjetsko okupacijo in si še pred dvema letoma niso mogle predstavljati, da se bo kaj takega res zgodilo.
Zunanji ministri novih članic Nata se tudi na dan, ki ga je minister Rupel označil za dan poln simbolizma in radosti, niso mogli izogniti neprijetnim vprašanjem o prihodnosti evroatlantskih odnosov, ki jih je načela iraška kriza. Rupel se je dotaknil tudi znane vilniuške izjave, ki jo večina razume kot izraz podpore ameriški politiki do Iraka, slovenski zunanji minister pa je dejal, da jo on vidi kot povabilo k evroatlantski enotnosti in ne kot podporo eni ali drugi strani. Ob tem je dodal, da ne vidi nikakršnih "smrtonosnih delitev" in je prepričan, da bodo vsi skupaj prispevali k boljšemu razumevanju med ZDA in Evropo.
Srečanje z Bushem in Powellom
Po srečanju z ameriškim sekretarjem Powellom se je sedmerica zunanjih ministrov sestala tudi z ameriškim predsednikom Georgeom Bushom. Sprejem sta jim pripravila predstavniški dom kongresa in Ameriški odbor za Nato.
Minister Rupel, ki ga na obisku v ZDA spremlja predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin, bo imel v petek v Evropskem inštitutu predavanje z naslovom Močna Evropa v močnem transatlantskem zavezništvu. Srečal se bo s predsednikom odbora za mednarodne odnose predstavniškega doma Henryjem Hydeom, svetovalcem za zunanjepolitična vprašanja vodje senatne večine Steveom Biegunom in s predsednikom Centra za strateške in mednarodne študije (CSIS) Johnom Hamreom. Že v sredo popoldne po washingtonskem času je imel Rupel na programu srečanje s kongresnikom Jamesom Oberstarjem.
