'Sem lojalen. Ustavi, zakonom, najbolj pa svoji ženi'

Boštjan Poklukar ne skriva, da Boštjana Lindava, vršilca dolžnosti generalnega direktorja Policije v času Bobnarjeve, ne vidi na tem položaju, čeprav se je ta po neuradnih informacijah prijavil na javni natečaj za šefa policije, tako kot Poklukarjev kandidat, zdajšnji v. d. generalnega direktorja Senad Jušić, za katerega še ni jasno, ali izpolnjuje pogoje za ta položaj. Jušić v času odprtega postopka imenovanja za polni mandat nima zadržkov pri menjavah v vodstvenih strukturah policije, minister pa vztraja, da s tem nima nič in da ima Jušić tudi v času v.d. za to polno pristojnost. V prvem intervjuju po imenovanju na položaj je Poklukar govoril tudi o upravljanju migracij, o odnosih s sindikatom, ki jih je v svojem prvem mandatu označil za parapolicijo, in o dogajanju v Gibanju Svoboda.

Začniva pri mednarodnem kontekstu. Ta teden je slovenski premier obiskal Avstrijo, tam je ponovil stališče Slovenije, da je nadzor na avstrijsko-slovenski meji, ki ga Avstrija izvaja že osem let, nesprejemljiv. A zbližanja stališč ni bilo. Kaj ste vi osebno naredili za to, da bi se to spremenilo?

Ukrep nadzora notranje meje s strani Avstrije je res nedopusten in nezakonit. Povzroča veliko gospodarsko škodo, zastoje, skoraj vsak konec tedna vidimo dolge kolone pred karavanškim predorom, kjer avstrijski državljani čakajo na vstop v Avstrijo. To je na nek način smešno. Slovenija je ponudila alternativno rešitev, to so mešane patrulje, ki potekajo skupaj z avstrijsko policijo od 8. marca naprej. Na zadnjem svetu ministrov smo ponovno opozorili, da gre za nezakonit ukrep. Pisal sem tudi evropski komisarki Ylvi Johansson in podpredsedniku Evropske komisije Schinasu. Nismo edini v Evropski uniji, ki nam sosednje države zapirajo notranjo mejo, ampak to je predvsem neevropsko in schengen v tej obliki ne more delovati, kot je zamišljen.

Avstrijski kancler je omenil možnost rahljanja ukrepa, ampak šele takrat, ko bo manj prosilcev za azil in manj tistih, ki niso bili zaznani v kaki drugi državi. Razumete ta argument?

Ne, nikakor ne. Ta argument ne zdrži tega, kar se dejansko na terenu dogaja, ko pred mejnim prehodom Šentilj in pred Karavankami čakajo kolone tudi avstrijskih državljanov, ki želijo vstopiti v lastno državo. Že zdaj je kaos. Ne vem, kaj bo šele poleti, ko bodo visoke temperature, ko bodo v avtomobilih majhni otroci, ko se bodo državljani Avstrije in ostali vračali z dopusta na Hrvaškem. Številke ilegalnih prehodov iz Slovenije v Avstrijo tega nikakor ne dokazujejo, ta ukrep je nesorazmeren, je tudi nezakonit. Slovenija bo protestirala in Slovenija bo šla po pravni poti, če bo potrebno, tudi na sodišču.

Do kdaj boste čakali? To traja že 8 let.

Nismo edini. Pričakujemo, da se bo sprožila razprava znotraj Komisije, ta je na vrsti.

Kar se tiče samih nezakonitih prehodov meje, v začetku leta je bil izjemen porast nezakonitih migracij, v prvih štirih mesecih letošnjega leta je policija obravnavala 11.632 nezakonitih prehodov državne meje, kar je trikrat več kot v enakem obdobju lani, ko jih je bilo 3648. Gre seveda za širši kontekst, ampak kakšna je najprej strategija Slovenije do tega vprašanja?

Številke nezakonitih prehodov meje naraščajo na zahodnobalkanski poti, še posebej pa v Sredozemlju. Slovenija od prvega januarja naprej ne varuje več zunanje schengenske meje, ker je to nalogo prevzela Hrvaška in Hrvaška tega ne opravlja najbolje. To kažejo tudi številke, na to smo tudi opozorili in smo pripravljeni Hrvaški tudi pomagati pri obvladovanju in varovanju zunanje schengenske meje. Slovenski policisti so prisotni tudi v misijah Frontexa v državah zahodnega Balkana. Drugi problem je Sredozemlje. V Sredozemlju so številke izjemno visoke, prihajajo iz severnoafriških držav, najpogosteje v Italijo. Sosednja Italija ima res ogromne probleme z nezakonitimi prihodi iz Afrike. Na zadnjem svetu ministrov za notranje zadeve smo se dogovorili, da bo predsednica Evropske komisije obiskala Tunis, kjer bo z razvojno pomočjo pomagala tej državi, da omejimo nezakonite migracije, ki prihajajo preko Sredozemlja. Kar se še tiče zahodnobalkanske migrantske poti; gre za izrazito tihotapljenje ljudi preko državnih mej in policije tudi na tem področju med seboj odlično sodelujejo. Zdaj ko Slovenija ne varuje več zunanje schengenske meje, so te migracije sekundarne in najpogosteje na cesti in železnici, tako da policija v notranjosti države zagotavlja varnost in izvaja različne ukrepe za preprečevanje ilegalnih migracij. Po visokih številkah ilegalnih migracij, ki jih beleži policija, smo zaenkrat učinkoviti.

Tihotapljenje je dodaten problem te kompleksne tematike. Kako se Slovenija spopada s tihotapljenjem, ali se tu kakorkoli krepijo zmogljivosti?

Da. Slovenska policija je spremenila strategijo, taktiko in metodiko dela pri nezakonitih migracijah. Gre tudi za sodelovanje vseh policij, tako na zahodnobalkanski poti, kjer so tranzitne države, in pa z državami, ki so ciljne. Slovenija je v letošnjem letu pridržala 145 tihotapcev. Oblikovala je tudi mrežo kontaktnih točk različnih policij na zahodnobalkanski poti, preko katerih izmenjuje operativne podatke. Na letošnjem Brdo procesu v Portorožu smo ministri potrdili ta način delovanja in pozvali še k tesnejšemu sodelovanju. V. d. generalnega direktorja Policije se je nedavno udeležil trilaterale šefov policij Slovenije, Italije in Hrvaške v Rimu, sodelovanje med policijami je dobro. Je pa za učinkovito upravljanje migracij nujno sodelovanje vseh držav tako na politični ravni kot operativno. To sodelovanje je boljše, kot je bilo, a pri visokih številkah je učinkovitost med državami različna. In če smo še včeraj razmišljali, kako poslati Frontex v države Zahodnega Balkana, je danes to dejstvo.

Na južni meji so se razmere vsaj teoretično v zadnjih mesecih močno spremenile, schengenske meje ni več, Gibanje Svoboda, vodilna stranka, in vlada kot taka pa izpolnjujeta svojo zelo jasno predvolilno obljubo o odstranjevanju ograje oziroma žice z meje. Vi ste se še kot minister Šarčeve vlade nasprotno zavzemali za še več panelnih ograj. Je to vaša intimna izbira?

Ko sem bil jaz prvič minister, je Slovenija odgovorno in odločno varovala schengensko mejo. Zato smo tudi v strategiji, ki smo jo oblikovali skupaj s policijo in drugimi strokovnimi organi, panelno ograjo postavljali tam, kjer je bilo ilegalnih prehodov državne meje največ. Danes migranti ne gredo več preko gozdov, preko rek, ampak po cestah, železniških progah, z avtobusi, tudi s taksiji. Panelna ograja in žica sta s prevzemom schengenskih obveznosti s strani Hrvaške izgubili svoj namen. Odstranitev žice in ograje je predvolilna obljuba predsednika vlade, je tudi v koalicijski pogodbi treh strank vlade. Žico želimo odstraniti do konca leta, to je tudi moja politična zaveza Državnemu zboru. Panelno ograjo smo začeli odstranjevati sredi maja. S spremenjeno metodiko dela, predvsem pa z izravnalnimi ukrepi je slovenska policija učinkovita, to nam priznavajo tudi druge policije. Število preprečenih ilegalnih prehodov meje in pa število prijetih tihotapcev govori slovenski policiji v prid, da dela odločno in da varuje Slovenijo pred tihotapci oziroma upravlja migracije, tako kot jih država mora upravljati. Naj pa seveda še dodam, slovenska policija spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine vseh migrantov, ki stopijo v Slovenijo. V policijskih postopkih opravlja zakonito delo in kar je najbolj pomembno, Slovenija na področju azila oziroma mednarodne zaščite spoštuje tako slovenski kot evropski pravni red. Tukaj imamo nadzor tako vladnih kot nevladnih organizacij. Na to sem ponosen, da Slovenija spoštuje vse pravne zaveze, ki jih je kot država dolžna spoštovati.

Ampak tu se pojavljajo posamični pomisleki, očitki glede vračanja na Hrvaško. O tem pričajo različna poročila, tudi nekatere sodbe, pa opozorila sveta Evrope, da pri načinu upravljanja migracij ne velja vedno za varno državo. V Sloveniji ni veliko prosilcev za azil, Slovenija ni ciljna država. Nevladne organizacije opozarjajo na primere nekaj tistih, ki bi želeli ostati tukaj, ne želijo pa na Hrvaško, ker menijo, da jim bodo kratene človekove pravice. Zdi se, da je slovensko notranje ministrstvo gluho za te pomisleke.

Nikakor ne. Slovenski MNZ vsako prošnjo za mednarodno zaščito obravnava individualno. Ne morem na podlagi posameznih kršitev celostno ugotavljati, da je Hrvaška nevarna država, ker ni. Po drugi strani, Hrvaška mora kot članica Evropske unije slediti povsem enakemu evropskemu pravnemu redu kot Slovenija. Na ministrstvu imamo dve medresorski delovni skupini, ena se ukvarja z migracijsko strategijo, ki jo želimo spremeniti, druga pa z integracijo, vključevanjem tujcev v našo družbo. Delo je izredno aktivno in hitro, sodelujejo tudi člani nevladnih organizacij oziroma civilne družbe. Verjamem, da bomo prišli do nekega modernega vključujočega demokratičnega dokumenta, ki bo naslavljal integracijo v Sloveniji na nekem novem nivoju. Sta pa seveda migracijska in integracijska strategija osnova, da bomo lahko spreminjali zakon o tujcih, kjer bomo vse te rešitve tudi zakonsko predvideli in zapisali.

Kar se tiče odnosa do nevladnih organizacij, ta stranka, ta vlada, koalicija nenazadnje, je obljubljala nek drugačen pristop do nevladnih organizacij, tudi vi ves čas to poudarjate, pa prav v tem kontekstu poudarjajo, da se jih ne upošteva dovolj. Tudi pri tisti že znani spremembi zakona o tujcih, ki se tiče pogoja znanja slovenskega jezika za družinske člane, tudi takrat so se čutili preslišani. Jim res prisluhnete dovolj?

Jaz mislim, da ja. Nevladne organizacije imajo pri meni vedno odprta vrata. Tudi v tem mesecu se bomo spet srečali, dogovorili smo se, da se srečujemo na tri mesece. Vem in razumem, kakšna je bila polemika ob zadnji noveli zakona o tujcih. A v tej noveli smo reševali samo administrativne prepreke, da bi bil ta zakon še bolj učinkovit. Poslušam tudi očitke v zvezi z dublinsko uredbo, del nevladnih organizacij je zelo glasen tudi v teh zadevah, o katerih ste prej govorili v zvezi s Hrvaško. Ampak še enkrat, MNZ je del države, država spoštuje tako svoj pravni red kot evropski pravni red, vse zaveze. Še enkrat poudarjam, vsa individualna dejstva v zvezi s prosilci za mednarodno zaščito, MNZ preverja tudi s pristojnimi organi na Hrvaškem.

Prejšnji teden je bil na ravni ministrov Evropske unije končno dogovorjen migracijski pakt. Vsi ste poudarjali, da gre za kompromisni predlog. Slovenija ga je podprla, a omenili ste, da je imela država nekatere zadržke. Katere?

V Luksemburgu je bila izjemno polna razprava, tudi intenzivna. Pakt za migracije in azil je že dolgo časa na mizi ministrov EU. Slovenija je podprla kompromisni predlog, ki bo kot pogajalski okvir šel v Evropski parlament. Slovenija je bila nekoliko zadržana ravno pri številkah prosilcev za azil, ki bi jih morala sprejeti. Moramo vedeti, da je Slovenija majhna država znotraj Evropske unije, imamo omejene tako azilne kapacitete kot osebje. Tukaj moramo biti nekoliko previdni, realni. Sprejmemo lahko samo toliko ljudi, za kolikor lahko poskrbimo. Če jih želimo več, moramo povečati azilne kapacitete, to pa je seveda proces. Kompromis je Sloveniji na nek način naklonjen, ker številke vseeno niso tako visoke, da

Slovenija ne bi mogla zanje poskrbeti in jih oskrbeti. Zato smo ta predlog podprli, pristopili smo v evropskem duhu. Ni pa kompromis nikoli za vse dober.

In kakšno je število, koliko ljudi bomo sprejeli?

O tem v tem trenutku ne morem govoriti. Vseeno govorimo še o okvirju, ki gre v Evropski parlament. Ko bomo imeli končen dokument, bomo to tudi povedali. Ne gre pa za število ljudi, ki ga Slovenija ne bi zmogla z vidika azilnega osebja in kapacitet.

Kako ocenjujete ta mehanizem, ki je bil tudi potrjen, da bo lahko država namesto da sprejme prosilca za azil plačala neke vrste kompenzacijo?

Govorimo o ljudeh, ki so potrebni pomoči. Gre za solidarnost do drugih držav, za humanitarno oskrbo ljudi. Mislim, da je bil ta kompromis potreben, da države, ki v okviru evropskega duha in evropskih vrednot ne želijo sodelovati, plačajo. Vemo, da nekatere države niso glasovale za, na koncu je o tem odločila kvalificirana večina. Jaz sem vesel tega kompromisa. Nesprejetje tega okvirja za pogajanja v Evropskem parlamentu bi bil večji problem in napaka, kot da smo podprli ta kompromis.

Je ta mehanizem nekaj, česar bi se Slovenija poslužila?

Slovenija je še vedno tranzitna država. Tujci, ki prehajajo slovensko ozemlje, v večini ne ostajajo v Sloveniji, pot nadaljujejo v ciljne države. Želim si, da na organiziran način integriramo tujce v Slovenijo. Nenazadnje bodo to naši sodelavci, sosedje, nekoč naši sodržavljani. Ta del naloge moramo opraviti na ministrstvu za notranje zadeve in kasneje v politični razpravi, ko bomo sprejemali novi zakon o tujcih, ki bo rešitve integracije tudi vseboval. Nekje moramo začeti. Integracijska politika v Sloveniji je že nekoliko zastarela, tu so novi vidiki, ne samo v gospodarstvu ampak v celotni Evropski uniji. Nemčija potrebuje dva milijona delavcev. Vsak dan poslušam gospodarstvenike, ki govorijo, da jim manjka delovne sile. Gre tudi za znanost, za šport, za mnoge vidike družbe. MNZ je nosilec zakona o tujcih, a samo eno od ministrstev, ki pri tem sodelujejo, tu so še ministrstvo za šolstvo pa ministrstvo za zdravstvo, mnogi resorji. Verjamem, da bomo naredili nek moderen, demokratičen, vključujoč dokument in tega se veselim.

Napovedovali ste reorganizacijo mejne policije v kontekstu padca schengenske meje, kako je s to reorganizacijo, kako poteka, kako so se spremenile naloge za mejne policiste?

V sredo smo glede tega podpisali sporazum z obema policijskima sindikatoma. Vse nadzornike državne meje bomo zdaj integrirali v policijske enote. Treba jih je izobraziti, da bodo imeli polna pooblastila, verjamem, da nam bo to skupaj uspelo. Je bil pa to kar dolg proces. Ko sem prišel na MNZ februarja, ta problem ni bil rešen. Pri tem sem najbolj vesel, da ni prišlo do odliva kadra v druge organe nacionalne varnosti, da so vsi ostali v policiji, ker nenazadnje policisti tudi so.

V teh dneh se izteka javni natečaj za polni mandat generalnega direktorja policije. Neuradno sta dve prijavi, med drugim tudi vaša izbira, vaš vršilec dolžnosti, g. Jušič in pa menda tudi prejšnji v. d. Boštjan Lindav. Kako razumete to potezo?

Senad Jušić me je obvestil, da se je prijavil na mesto generalnega direktorja policije. Ostalo sem prebral v medijih. V tem trenutku je razpis na ministrstvu za javno upravo oziroma na uradniškem svetu. Uradniški svet se bo pogovoril z vsemi, ki so se prijavili. Verjamem, da bom dobil s strani uradniškega sveta odgovor, kdo izpolnjuje pogoje in se bom seveda potem

lažje odločil, koga bom predlagal vladi. Moram pa zelo jasno povedati, da ima v. d. generalnega direktorja policije mag. Senad Jušić vso mojo podporo in zaupanje.

Ampak vprašanje je, ali ima pogoje. To bo seveda preverjal uradniški svet, ampak dejstvo je, da doslej na neposrednih vodstvenih položajih ni bil, bil je pomočnik komandirja, bil je pomočnik vodje enote na policijski upravi. Na papirju ima g. Lindav več vodstvenih sposobnosti, ali bo v tem kontekstu, če govorimo o kariernem sistemu, zmagala lojalnost?

Ne, nikakor ne. Počakajmo, da uradniški svet naredi tisto, za kar je poklican, da kompetence, znanja, vizijo preveri. Jaz se veselim teh odgovorov, da se vidi, kdo je kdo in kdo kompetence ima. V policiji je mnogo ljudi, ki imajo različne kompetence, ki pa niso vedno na vodstvenih položajih, ampak so tudi strokovnjaki. Ogromno ljudi, ki so delali v policiji, bili v policiji šolani, so danes strokovnjaki in vodje po različnih resorjih, na različnih sektorjih in oddelkih tako slovenske javne uprave kot tudi v tujini. Zato sem na zaslišanju zagovarjal, da bi mesto generalnega direktorja policije morali širiti tudi z drugimi varnostnimi strokovnjaki, nenazadnje s preiskovalnimi sodniki in tožilci, to bi obogatilo policijski menedžment.

V zvezi s tem ste napovedovali spremembo zakona, pa je do zdaj še ni bilo. Kje se je zataknilo?

Napovedoval sem, da bi mogoče šli v zakon po nujnem postopku, pa sem se odločil, da bomo šli rajši po rednem postopku, da bomo naredili celovit in prenovljen, predvsem pa modernejši in ambicioznejši zakon o organiziranosti in delu policije.

Hipotetično in povsem neposredno, če bi bi bil gospod Lindav prepoznan kot edini primerni kandidat, bi ga predlagali v imenovanje?

Senad Jušič, v. d. generalnega direktorja policije ima vso moje zaupanje.

In če bi ostal g. Lindav edini kandidat?

Ko mi bo uradniški svet podal predloge, kdo je primeren in kdo ni primeren, se bom seveda lažje odločil in svoje predlog posredoval vladi.

Kar se tiče Senada Jušiča, v teh dneh beremo o njegovih menjavah v vodstvu policije, med drugim je zamenjal šefa kriminalistov Davida Antoloviča. Ali je to naloga v. d. generalnega direktorja Policije v času, ko poteka javni natečaj za polni mandat generalnega direktorja?

Ko si ali v. d. ali direktor imaš popolnoma enako odgovornost in popolnoma enake kompetence. Sicer pa to vprašanje ni vprašanje za ministra za notranje zadeve, ampak za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije. Verjamem, da vam bo to tudi pojasnil.

A se karkoli o tem pogovarjata? Ali ne? Ima polno avtonomijo? Ali ne bi bil vaš poziv k ustavitvi takih postopkov smiseln?

Tega vprašanja ne razumem. Policija je avtonomen, samostojen organ in generalni direktor policije je tisti, ki policijo vodi in za to odgovarja. V demokratični državi, Sloveniji, je to nekaj popolnoma normalnega, tudi mandat je ta vlada dobila zato, ker je rekla da bo policija avtonomna in samostojna. Minister ima zelo jasne zakonske pristojnosti do generalnega direktorja policije in MNZ zelo jasne pristojnosti do policije. To spoštujemo, tu ni nobene debate. Gibanje Svoboda je na volitvah dobilo mandat, da bo policija avtonomna in samostojna in da jo vodi generalni direktor Policije in ne minister ali kdorkoli drug.

Ampak tu govorimo o enaki skupini ljudi, ki po mnenju v. d. direktorja ne sodijo več v vodstvene strukture, ki so jo odrinili v času prejšnje vlade. Je to ta depolitizacija?

Tudi tega vprašanja najbolj ne razumem. Ko sem prišel na MNZ sem tudi jaz zamenjal kar lepo število generalnih direktorjev in vodij na MNZ. Vsak ima pravico, da oblikuje svojo ekipo ljudi, s katero najlažje lahko dela. Verjamem, da je to tudi namera v. d. Te pristojnosti mu ne smemo jemati. To dela vsak vodja, če so predpisi taki, da to lahko naredi. Tu ne gre za nobeno čiščenje. Kar se pa tiče depolitizacije policije: Specializirano državno tožilstvo bo povedalo, kdo je v času demonstracij in represije slovenske policije nad državljani kršil zakonodajo. Dokler to ni razrešeno enostavno ne moremo govoriti o temu, da je kdorkoli kršil zakon, dokler mu to ni dokazano.

Kakšno je vaše mnenje o očitkih vaše predhodnice? Trdila je, da bo vedno ustavila politiko pred vrati policije, problematizirala je sestanke s predsednikom vlade, nekatere poteze drugih vodilnih te stranke.

Ne želim komentirati svojih bivših kolegov in kolegic. Sem sem prišel 21. februarja letos kot minister za notranje zadeve s polnim mandatom Državnega zbora. Imam vso zaupanje predsednika vlade, zato tukaj tudi sem. Na ministrstvu za notranje zadeve je veliko projektov, ki so bili zastavljeni v začetku vlade Roberta Goloba in vse te projekte vodimo naprej.

Dobivate kaka politična navodila, kaj razumete kot politično navodilo?

Nikakršnih političnih navodil ne dobivam. Dajem pa usmeritve policiji preko direktorata za policijo in druge varnostne naloge. To je edina pristojnost, ki jo v zvezi s policijo imam. Sicer pa: predsednik vlade je šef. Vsem ministrom. Ne vidim težave, da bi se generalni direktor policije pogovarjal s predsednikom vlade. Pogovarjamo se o varnosti, ne o vremenu. Kako bo Slovenija še bolj varna, kako bomo sodelovali, kako bo policija sodelovala.

Odkar ste postali kandidat za notranjega ministra veljate za politično lojalen kader, vemo, da ste tesno povezani z nekdanjim premierjem Marjanom Šarcem, tudi z Damirjem Črnčecem. Ste lojalni?

Seveda. Jaz sem lojalen, tako ustavi kot zakonom, ki v tej državi veljajo, nenazadnje sem najbolj lojalen svoji ženi in se ji iz tega mesta zahvaljujem, da me že drugič v vladi nekako prenaša. Kar se tiče politične lojalnosti, normalno, lojalen sem Gibanju Svoboda, njenemu predsedniku in premierju Robertu Golobu. To je nekaj popolnoma normalnega in ko izgubiš zaupanje predsednika vlade na stolu ministra nimaš kaj početi.

NPU vodi Muženič, zdaj s polnim mandatom do naslednjega leta. Je del vaše ožje ekipe?

Nikakor ne. G. Muženič je del ožje ekipe generalnega direktorja policije. Sem pa vesel, da se je vrnil nazaj, da s polnim mandatom nadaljuje svoje delo, kot ga je začel. Vemo, na kak način je bil razrešen, sodišče je tisto, ki mu je pritrdilo. Je vrhunski profesionalec, ni delal samo na policiji, bil je tudi direktor Urada za preprečevanje pranje denarja, gre za izkušenega kriminalista. Vesel sem, da NPU funkcionira, kot je bil zastavljen. Moja prva politična zaveza je boj proti korupciji, veselim se, da bo policija na tem področju naredila kaj več.

Kar se tiče tistega postopka, ki naj bi na NPU-ju potekal zoper premierja oziroma njegovo nekdanje podjetje, ste kakorkoli seznanjeni s tem? Poteka?

Minister ni tisti, ki bi se vtikal v operativne postopke policije, nikoli se ne bom, tega od mene ne pričakujte. Policija vodi preiskave, usmerja jih tožilstvo, epilogi pa so na sodišču.

V prejšnjem mandatu ste policijske sindikate označili za parapolicijo. Ta teden ste podpisali sporazum, ki bolje ureja pogoje sindikalnega dela. Ali ste prišli do spoznanja, da v sindikatih ni dobro imeti prevelikega nasprotnika?

Oba sindikata, tako Policijski sindikat Slovenije kot Sindikat policistov Slovenije, sta na ministrstvu in v policiji partnerja. Dogovorili smo se, da bomo imeli pošten in odkrit socialni dialog. Izjava o parapoliciji je nekoliko vzeta iz konteksta, a se ne bi vračal nazaj, to je bil popolnoma nek drug čas. Vesel sem, da smo se s sindikati na nek način dogovorili, da bomo iskali rešitve, da bomo sedeli toliko časa, dokler ne bomo prišli do kompromisov, ki bodo sprejemljivi tako za mene kot delodajalca, MNZ, kot tudi za vse zaposlene v Policiji, ki jih sindikata zastopata. Za mizo je veliko dobrih rešitev, vzpostavili smo delovno skupino za karierni sistem v Policiji. Oblikovali bomo rešitve, ki bodo del javnouslužbenskega sistema, ki se sedaj prenavlja. Oba policijska sindikata sta izjemno zahteven in jasen sogovornik, izjemno dobro poznata tako rešitve kot anomalije, ki so znotraj javnouslužbenskega sistema, zato si jaz želim, da rajši tečemo kak krog več za mizo v pogovorih, kot da so rešitve rokohitrske. Vsi razumemo, da če želimo imeti socialni dialog, da ga ne more voditi samo eden, ampak da morajo biti vsi partnerji, ki so za mizo, obravnavani enakovredno. Veselim se sodelovati z njimi. Je pa res, da v kolikor svojih zahtev ne morejo uveljaviti, sprožijo tudi skrajni ukrep, stavko. V prejšnjemu mandatu so, prvi dan, ko sem prišel na MNZ, aktivirali stavko. To ni najboljša popotnica za delo policije in MNZ, tudi za varnost države ne.

V zadnjih tednih smo se veliko ukvarjali z medvrstniškim nasiljem. Gre za izjemno občutljivo vprašanje, za dobrobit in prihodnost naših otrok. Ste na ministrstvu storili kaj v zvezi s tem?

Medvrstniško nasilje se nam v moderni družbi ne bi smelo dogajati, pa se nam. Po srbskih primerih je tudi slovenska policija takoj reagirala, skupaj z Ministrstvom za izobraževanje in ravnatelji šol. Policija je šla pred šole, podobno kot ob začetku šolskega leta. Tudi vse grožnje, ki so bile naslovljene na ravnatelje, učiteljice, učence v šolah, je policija preiskala. Prav na vsako grožnjo se je policija odzvala in jo preiskala. O tem nismo želeli veliko govoriti, v medijih smo bili tudi kritizirani, ker smo reagirali na ta način, kot smo reagirali, če pa ne bi, bi bili pa zato kritizirani. To je pač Slovenija. Tudi za medvrstniško nasilje imamo delovno skupino, ki naslavlja še femicid, nasilje nad ženskami in druge oblike nasilja. Vodi jo državna sekretarka Helga Dobrin, ki je bila višja državna tožilka in je to problematiko zastopala tudi kot tožilka v sodnih dvoranah. Verjamem, da ve, kako se te zadeve lotiti. So pa tu še šolski sistem na eni in na drugi strani starši, družina. Vsi mi smo ključni, da bi bilo tovrstnega nasilja manj.

Pa še ena delovna skupina je bila ustanovljena, gre za vprašanje, ki veliko ljudi jezi, poleg cen hrane, to je promet v Sloveniji. Je v tem smislu MNZ pravilno reagiral v nekih spremembah, recimo pri ukinitvi avtocestne policije? Težava je izjemno akutna, hitrih rešitev pa ni na vidiku. Kaj boste naredili pred poletno sezono?

Očitkov o ukinitvi avtocestne policije smo deležni že ves mandat. Je avtocestna policija bila res tista enota, ki je zagotavljala neizmerno varnost na slovenskih avtocestah? Odločitev je bila taka kot je, jaz je nisem sprejel. So pa slovenske avtoceste enostavno polne. Posebej zdaj v poletnih mesecih, ko se izvajajo še dela. Gre za kompleksno področje, ni samo policija tista, ki lahko reši vse, je pa pomemben del. Zadnjič smo odreagirali ob zastoju pri pretovoru v Luki Koper, ko je zastoj segal praktično do Kozine. Tovornjaki so bili na cesti, vozniki so bili ujeti, policija je promet urejala praktično na avtocesti, kar je izredno nevarno početje. Dogovorili smo se, da bo Luka Koper takoj, ko bo zaznala povečan pretovor, predhodno obveščala vse deležnike, policijo, Dars, da začnejo predhodno izločati oziroma opozarjati voznike, da ne bo prišlo do prometnega kolapsa. Če se bo to dogajalo v poletnih mesecih, ko so temperature 35 in več, bomo imeli na cesti še humanitarno katastrofo. Policija je ta problem, kako še povečati prisotnost na avtocesti, vzela izjemno resno. Imeli smo sestanek z vodstvom Darsa in se dogovorili, da bomo šli v uvedbo sekcijskega merjenja hitrosti na avtocesti, da zmanjšamo hitrost, sploh na nevarnih odsekih, recimo v trojanskih predorih ali na višnjegorskem klancu, kjer je bila zadnjič huda prometna nesreča. Policija poskuša reševati problem. Ga pa čez noč ne more rešiti.

Zadnje vprašanje imam za vas ne kot za notranjega ministra, ampak za vas kot člana Gibanja Svoboda. V zadnjem času se pojavljajo informacije, da prihaja do trenj v stranki med vodstvom, poslansko skupino, ministri, generalno sekretarko. Se to dogaja, so kake čeri na vidiku?

Ne, nikakor ne. Gibanje Svoboda je velika in trdna stranka. Je pa liberalna stranka in v liberalnih strankah je razprava včasih burna, ampak vse v cilju rešitev. Pri tem ne vidim nobenih težav. Gibanje Svoboda ima ogromno članov, ki imajo izjemne kompetence in je tudi konkurenca za politična mesta v stranki izjemna. Delovanje stranke je demokratično, v medijih pa se včasih pojavljajo viharji v kozarcu vode. Gibanje Svoboda je trdna stranka, ima svojega predsednika, dr. Roberta Goloba, ki je tudi predsednik vlade, ki ve, kaj počne, ki ve, kakšna je vizija moderne Slovenije, in verjamem, da bo vodil Slovenijo ne samo v tem mandatu ampak tudi v naslednjem.