Avtorica prispevka: Polona Križnar
Tobačna Ljubljana - odločitev strateškega lastnika Imperial Tobacco - zaprtje proizvodnje in s prvim majem, praznikom dela, bo 260 delavcev ob delo. Takrat bodo namreč evropski izdelki izgubili zdajšnjo obremenitev s carinami, in zato slovenski cenovno prednost. Presežki proizvodnje se ne bodo več izplačali. Proizvodnje bodo selili zaradi Evropske unije ali zaradi globalizacijskih procesov. Peter Uhlig, generalni direktor Tobačne, je povedal, da imajo znotraj skupine presežke proizvodnje.
Dr. Maja Makovec Brenčič, Ekonomska fakulteta, je povedala, da obstajajo primeri in se bodo še dogajali, da globalni koncerni kot je Tobačna, razmišljajo povsem strateško in se umaknejo takrat, ko ne vidijo več ekonomskih priložnosti, predvsem prednosti, ki so jih koristili na določenih trgih. Dodala je še, da to ne gre povezovati samo z Evropsko unijo, to gre dejansko povezovati s procesom globalizacije.
Ostali ogroženi proizvajalci: predvsem tisti v živilski industriji, negotovost pa je tudi v tekstilni, usnjarski, papirni in lesni industriji. Industriji, ki ima delovna mesta nižjih dodanih vrednosti. Med zadnjimi primeri predrage delovne sile je Alpina. Proizvodnja odhaja na Kitajsko, kjer je delo 15-krat cenejše, in v Romunijo. Ogroženih je več kot 200 delovnih mest. V sodelovanju z državo so problem odpuščanja delavk za eno leto prestavili.
Dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta, ocenjuje, da je Slovenija enostavno postala preveč razvita glede na strukturo proizvodnje, ki jo ima, in nekatere panoge, kot so tekstilna in usnjarska bodo enostavno morale intenzivne faze svoje proizvodnje preseliti v tujino. Po izračunih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve bosta Evropska unija ali globalizacijski procesi v kratkem ogrozili od 7 tisoč do 10 tisoč delovnih mest nižjih dodanih vrednosti.
Damijan še poudarja, da je najbolj kritičen primer Mura, tukaj se je najbolj pokazala zgrešena strategija managementa, vztrajanje pri isti proizvodnji strukturi, in bi morali že davno ugotoviti, da se jim enostavno s tako visokimi stroški delovne sile tega ne splača početi.
Večina velikih in dobrih podjetij pa je na globalizacijo pripravljenih. Brez večjih izgub delovnih mest so proizvodnjo pravočasno že selili ali pa jo kar v tujini ustanovili na primer Iskratel, Kolektor, Krka, Lek, Gorenje, Prevent.
Jože Kozmus, predsednik uprave Prevent, je pojasnil, da proizvodnjo avtomobilskih sedežnih prevlek širijo predvsem v države, kamor se širi tudi avtomobilska industrija. Predvsem sledijo novim tovarnam koncerna Volkswagen, tako že imajo lastno proizvodnjo v Braziliji, Maroku, Španiji, v letošnjem letu pa bo verjetno pričela delovati tudi proizvodnja na Kitajskem, še dodaja Kozmus.
Zahodna podjetja, multinacionalke, pa so že korak naprej. Obremenjuje jih namreč že selitev zahtevnejših delovnih mest. Makovec Brenčičeva je povedala, da se recimo Amerika boji grožnje selitve intelektualno zahtevnih delovnih mest, ki dejansko že poteka, sama selitev namreč prav v Južno Korejo, Indijo, na Kitajsko, to so delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, inženirska delovna mesta, high tech delovna mesta. No, slovenska podjetja za sedaj, razen svetlih izjem, še vedno razmišljajo le o selitvi proizvodnje.
