Na položnicah Mariborčanov spet višji zneski: kaj in za koliko se draži?

Da je pred njimi maratonska seja, ki se bo po vsej verjetnosti zavlekla dolgo v noč, je bilo mariborskim mestnim svetnikom jasno že ob pričetku. "Ker imamo na mizi neverjetno, rekordno število točk, predlagam, da se tokratne pobude in vprašanja obravnavajo pisno," je tako že uvodoma pozval župan Saša Arsenovič. Svetniki so se strinjali, dodatno pa predlagali, da se zadnje točke glede financiranja športa, mladinskih in kulturnih ter socialnih dejavnosti pomaknejo na začetek.

"Da se ve, kaj se bo dogajalo jeseni," je obrazložil Milan Mikl (SDS). "Društva ne vedo, kaj bo konec leta. Bil sem na tem sestanku, kjer je bilo 100 predstavnikov društev, tam je bil tudi podžupan Medved," je dejal. Da je tudi ona bila na tem srečanju, je dodala Lidija Divjak Mirnik (Lista za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti – LPR). "Urad za šport je pravočasno pripravil razpis za financiranje in mi smo dolžni društva, ki smo jim izdali odločbo, financirati 100-odstotno," je poudarila, župana Arsenoviča pa pozvala k premisleku, kaj se bo storilo, če se jim izplača zgolj 60 odstotkov obljubljenih sredstev. "Ni zagotovila, da bodo preostalih 40 odstotkov sploh kdaj dobili." Da so dolžni sofinancirati društva v takšni meri, kot je bilo začrtano, se je strinjal tudi Mikl. "Res je, kolega Mikl, imate prav. Kaj pa kultura in sociala? In če finance ne zadoščajo za izplačila – kje bomo ta denar vzeli?" pa je vprašala Melita Petelin (Lista Arsenovič za Maribor). Josip Rotar (Lista kolesarjev in pešcev) je medtem zahteval, da mestna uprava natančno pojasni, zakaj financiranje v obljubljeni meri ni možno. "Mi smo opozarjali, da je proračun 'prenapihnjen', a se nam je zagotovilo, da je izvedljiv," pa je bila ostra Karin Jurše (Gibanje Svoboda – GS). Kot je dodala, se ji zdi edino prav, da se izpolni to, kar je bilo v razpisu. "Če denarja ni, pa je tukaj rebalans, prerazporeditev sredstev. A predvidevam, da je na voljo tako, kot je bilo še pred dvema mesecema." "Tukaj ne gre za investicije, gre za redni program. Če pa se je nekdo 'zakalkuliral' ..." pa je pristavil Franc Kangler (SDS). Arsenovič mu je nato odgovoril, da se obvezni programi financirajo iz drugih virov kot investicije, za kar občina najema kredite: "Drugih sredstev žal nimamo." "Vsi se strinjamo, da je situacija skrajno resna, zaostrena ..." je dodal Rotar, Edo Pavao Belak (GS) pa je opozoril, da je čas za iskanje rešitev. "Imamo strokovne službe, župana, pa nam ponujajo samo probleme. Jaz bi rad videl rešitev," je poudaril.

Na predlog svetniških skupin SDS, GS, Liste kolesarjev in pešcev ter Levice so mestni svetniki nato izglasovali zahtevo za takojšno izdajo končnih odločb za sofinanciranje programov na področju športa, kulture, mladine in sociale – v zneskih, kot so bili potrjeni v proračunu občine za letošnje leto. "Je še tudi od prihodnjih odločitev odvisno, v kolikšni meri bomo to lahko izpeljali. Se pa zavedamo, da so to dejavnosti, ki naše mesto delajo živo," je v izjavi za medije ob tem povedal mariborski župan.

Arsenovič je v nadaljevanju seje predstavil predlog za izdajo soglasja mestnega sveta k občinskemu zadolževanju. "Gre za projekte, ki so že v teku,"je pojasnil; med drugim za izgradnjo atletske ogrevalne dvorane, energetsko sanacijo OŠ Tabor 1, gradnjo zdravstvene postaje Magdalena in zahodne obvoznice. Svetniki so najem dobrega 14-milijonskega kredita podprli, prav tako spremembe in dopolnitve proračuna. "Ni nobene težave s tem, da rebalans podpremo – v kontekstu OFEM-a, a hkrati predlagam, da si uprava vzame odmor in nam predstavi podrobnosti," je dejala Juršetova.

Dražja vožnja z mestnim avtobusom

Po več neuspelih poskusih županstva za dvig cen voženj z linijskim avtobusnim prevozom so svetniki včeraj (nekoliko spremenjen) predlog vendarle odobrili. "Gradivo, ki smo ga že večkrat obravnavali, je predlagano izključno za blažitev pritiska na proračun. Situacija pa je zelo neugodna, saj so zadržane vse podražitve in stroški. Trudili smo se, da smo bili pri oblikovanju cen kar se da prijazni do socialnih skupin. Uvajamo tudi nekaj novosti, denimo dve parkirišči P+R (Park & Ride) pod Koroškim mostom in pri Magdaleni. S tem ciljamo tudi na nove potovalne navade udeležencev v prometu," je pojasnil direktor Marproma Ranko Šmigoc.

Da Maribor po nekaterih storitvah postaja najdražje mesto v Sloveniji, čeprav je po prihodkih na dnu lestvice, je menil Kangler. "Še dobro, da imamo blizu Avstrijo," je dejal, od prvega moža Marproma pa želel podatke glede primerjave z Ljubljano. "Ljubljana je ukinila plačilo z gotovino na samem avtobusu, stane pa ena vožnja enako. Mesečna vozovnica bi po novem v Mariboru znašala 36 evrov, v Ljubljani je 37 evrov. Ima pa Maribor polletno karto, ki je Ljubljana nima," je razložil Šmigoc.

"Maribor v primerjavi s prestolnico šepa predvsem na linijah," je pripomnil Igor Jurišič (Stranka mladih – Zeleni Evrope). "V Ljubljani so posebne trase, po katerih lahko vozijo izključno avtobusi in taksiji, kar pospeši promet in mesto razbremeni avtomobilov. Kaj pa je pri nas pomenilo zaprtje Koroške ceste? V Mariboru imamo tako edinstven fenomen, ko ima avtobus slabše pogoje kot avtomobili. Če bi se samo Koroška cesta odprla za avtobuse, bi se potovalni čas precej zmanjšal. Verjamem, da bi avtobus s tem postal privlačnejše potovalno sredstvo," je dejal. Zanimalo ga je tudi, kako je s floto Marproma na stisnjen zemeljski plin – CNG. "Cena tega je v Mariboru najvišja, višja kot v Ljubljani in v Gradcu. Energetika Maribor, ki mestne avtobuse oskrbuje s plinom, je imela za kar 50 odstotkov dražji plin kot ti dve mesti. So jo pa po mojem poizvedovanju junija nato le znižali na primerljivo z Ljubljano," je zatrdil. Šmigoc je nato dejal, da po strogem središču Ljubljane vozi le Kavalir, kot v Mariboru Maister. "Je pa načrt Marproma postopno ukinjanje prevoza na CNG. Poslovnih odločitev Energetike Maribor sicer ne želim komentirati, sam sem poizvedoval tudi, če bi bilo možno hoditi tankat v Gradec, a mestni avtobusi z območja občine ne smejo." Župan Arsenovič pa je pristavil, da se strinja, da bi tudi Maribor moral imeti posebne linije zgolj za avtobus. "Pride septembra predlog glede sprememb linij," je dodal.

Da jo veseli, da si je direktor Šmigoc začel prizadevati za ureditev  težav, je menila Divjak Mirnikova, a je dodala, da je na tem področju še kar nekaj dela. Kot eno od težav je izpostavila domnevno nedelovanje klimatskih naprav na avtobusih. "Dobila sem sporočilo, kjer mi zatrjujejo, da je bilo te dni ob 7.30 zjutraj na avtobusu 47 stopinj Celzija, šofer pa je odgovoril, da MOM ne da denarja za klime." "Ko pride do visokih porastov temperatur, avtobusi postanejo pločevinaste škatle, kjer je nemogoče zbiti temperaturo. Čeprav se vrata odprejo na vsakih 300 do 500 metrov, se ne da ohladiti. Bi pa ta podatek, da je bilo zjutraj toliko stopinj, vzel z rezervo – 47 stopinj je res malo čudna številka. Vozni park je sicer v povprečju star osem let in klime 'crkujejo' dnevno," je dejal Šmigoc. "Predvsem pa MOM nima nič s klimo na avtobusu," pa je ob tem dodal Arsenovič.

"Podražitve cen javnih storitev ne bomo podprli iz treh razlogov: pomanjkanje transparentnosti, nejasnosti glede koristi in učinkovitosti Javnega holdinga ter zaradi zavajanja in izmikanja odgovornosti," je bil medtem jasen Rotar.

Svetniki so nato z 18 glasovi za podprli podražitve, 14 jih je glasovalo proti.

Kaj bo z gondolo? 'Ne dajemo je hudobnemu kapitalistu'

Znova pa se je 'zataknilo' pri gondoli na Pohorje. Mestna uprava je že večkrat poskušala s predlogom izvzema krožne kabinske žičnice iz javne gospodarske službe in prenosom na tržno dejavnost Marproma, s čimer bi se zvišala tudi cena vozovnice. Zakaj se županu tako mudi s podražitvami, se je ob tem vprašal Kangler. "Ta odlok dela škodo mestu in turizmu, zato sem proti." "Slepimo se, da bo ob podražitvah število potnikov ostalo enako. Morali bi delati predvsem na popularizaciji storitve," je izpostavil Jurišič. Drugačnega mnenja je bil Milan Lukić (GS): "Glasoval bom za. Iz čisto načelnega razloga sem proti temu, da na tako banalnih zadevah delamo še večjo luknjo v proračunu, kot je. Ob tem pozivam k razmisleku, zakaj za nekaj glasovati, ko pa je veliko lažje biti proti." Kangler je ob tem menil, da želi Arsenovič svetnike prepričati, da je gondola 'luksuz'. "Ne nas izsiljevati na način: če ne boste tega sprejeli, šport ne bo dobil denarja." Da so se Socialni demokrati precej pogovarjali glede Pohorske vzpenjače, je medtem poudaril Boštjan Klun (SD): "To so stvari, ki so tako zelo mariborske, zato jih gre jemati s posebnim čutom. Zato dajmo še zadnjič 'probati', z nečim, kar bo ljudi pritegnilo. Če ne bo šlo, pa priznajmo poraz in recimo, naj proba nekdo, ki to zna bolje." "Naj bo nekaj jasno: gondole ne prodajamo in je ne dajemo hudobnemu kapitalistu," pa je odgovoril mariborski župan. Z njim se je strinjala tudi Divjak Mirnikova. "Ne boste verjeli, gospod župan, ampak enkrat za spremembo sem na vaši strani. Kdor storitev uporablja, naj jo plača."

Svetniki so predlog z glasom razlike zavrnili.

Dražja bosta po novem v Mariboru tudi pitna voda in odvoz odpadkov. Da bodo v SDS glasovali proti podražitvam, sta napovedala Dejan Kaloh in Ljubica Jančič (SDS), Karin Jurše pa je zmotila cena odvoza predvsem bioloških odpadkov. Direktor mariborske Snage Franc Dover je pojasnil, da se je količina teh povečala. "Kot nadzornik v Snagi in predsedujoči odboru za komunalo sem glasoval za podražitev, malo komično pa je, da svetniška skupina, ki ji pripadam, temu nasprotuje," pa je povedal Lukić.

Svetniki so podražitve oskrbe s pitno vodo in storitve ravnanja s komunalnimi odpadki podprli, prav tako tudi dvig cen grobnine in pokopališko-pogrebnih storitev.

Malo pred 22. uro je na vrsto prišla še težko pričakovana podražitev gradnje Atletske ogrevalne dvorane na Poljanah, sicer nujne za izvedbo Olimpijskega festivala evropske mladine (OFEM), ki ga bo Maribor gostil čez mesec dni. Gradnja atletske steze in rekonstrukcija obstoječe tribune bo stala okoli milijon evrov več, kot je bilo sprva predvideno. "Prva groba ocena vrednosti gradnje objekta je bila pripravljena za potrebe sofinanciranja investicije s strani ministrstva. 46 odstotkov sredstev prispeva država, 54 odstotkov občina," je razložila Viljenka Godina z Ekonomskega instituta Maribor, kjer so pripravili investicijski program. Gre sicer za več kot 10-odstotno odstopanje od prvotne vrednosti, o čemer je prvi poročal Radio Maribor. Projekt se je po besedah Teobalda Pajnika iz projektne pisarne MOM podražil iz več razlogov: pozni podpis tri milijone evrov vredne pogodbe o sofinanciranju s strani ministrstva, nepopolna projektna dokumentacija ob javnem naročilu ter nenačrtovane, a potrebne spremembe pri ureditvi okolice.

"Treba je prerazporediti sredstva z druge postavke – okoli 827.000 evrov. Na ta način se bomo odpovedali delu ureditve nabrežja Drave," je povedal župan. Jurišiča pa je zmotilo predvsem dejstvo, da so svetniki gradivo o podražitvi prejeli tako pozno (večer pred sejo), čeprav je bila podražitev znana že nekaj časa. "Zdaj smo torej na 2,3 milijona evrov razlike med prvo in drugo številko." Milan Mikl pa se je dotaknil 'mačehovskega' odnosa države: "Tega ne morem razumeti. Zakaj moramo imeti v Mariboru vedno, ko se lotimo organizacije nečesa, težave? Predlog bomo sicer podprli, ker si res želimo, da to uspe." "Kar se meče tiče, ste se te investicije lotili prepozno. Res je, da je vlada predolgo 'mučkala', ampak da niste vedeli že prej, da boste to dvorano potrebovali za organizacijo OFEM-a, tega pa ne sprejmem," je bila jasna Divjak Mirnikova. "Počutim se, kot da imam nogo v zamrzovalniku, roko pa na štedilniku – v povprečju pa mi je torej 'fajn'. Pa mi ni," pa je glede na trenutno situacijo pristavil Arsenovič.

Mariborski mestni svetniki so Novelacijo investicijskega programa (IP) Atletske ogrevalne dvorane nato le soglasno, s 27 glasovi, podprli.