'Da premier generalnega direktorja Policije pokliče na pogovor, ni politično vmešavanje'

Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je po seji vlade razložila, da predsednik vlade v skladu z ustavo in zakonom vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade, usklajuje delo ministrov, predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje. Kot vodilni predstojnik vlade odgovoren za delo celotne vlade, vlada pa je odgovorna za politiko države, ki jo vodi, in za razmere na vseh področjih iz pristojnosti države.

"Premier lahko tako prosi za informacije, ki se tičejo njegovih pristojnosti, med njimi tudi za uveljavljanje politične odgovornosti ministrov. Samo ob ustrezni informiranosti lahko namreč ustrezno odreagira, če minister neustrezno izvršuje svojo funkcijo, opušča njeno izvrševanje ali funkcije ne izvršuje," je pojasnila željo premierja Roberta Goloba po poročilu o političnih pritiskih na Policijo. Med nedopustna ravnanja namreč sodijo tudi morebitni politični pritiski funkcionarjev vlade na državne organe. Dodala je, da iz poročila v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava ugotavljajo, da pritiskov na operativno delovanje policije in torej na njeno avtonomijo in samostojnost Policije ni.

Komentirali so tudi pismo notranje ministrice Tatjane Bobnar. "Treba je izpostaviti, da zakonodaja, ki ureja kadrovanje na ta položaj določa, da generalnega direktorja imenuje vlada na predlog ministra za notranje zadeve. Minister torej te funkcije ne imenuje samostojno kot funkcionar. V skladu z veljavnim pravnim redom ima vlada pristojnost in pravico predlaganega kandidata zavrniti ali ga ne imenovati," je poudarila Švarc Pipanova.

Pojasnila je tudi, da je Policija organ znotraj politične ureditve in da kot tak ni popolnoma samostojen oz. avtonomen organ, kot je na primer državno tožilstvo. "V nasprotju s kritikami in stališči ministrice Policija v skladu z zakonodajo nima vzpostavljene kadrovske neodvisnosti od političnih organov. Izbiro najprej opravi minister za notranje zadeve, nato pa končno izbiro opravi vlada s potrditvijo ali zavrnitvijo imenovanja," je dejala. Poudarila je, da vlada kandidata, ki je pridobil pozitivno oceno stroke, seveda upošteva, ampak da to ni obveza, da mora kandidata tudi imenovati. "Tudi samostojno imenovanje ministra za notranje zadeve, bi bilo politično," je dodala.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Branko Lobnikar je dejal, da na notranjem ministrstvu ocenjujejo, da je odnos med vlado in ministrstvom ter organom v sestavi, kot je Policija, zgledno urejen. "Vlada in ministrica lahko usmerja delo Policije, zakon pa zagotavlja Policiji operativno samostojnost izvajanja teh nalog. S tega vidika ne prihaja do mankov v trenutni zakonski ureditvi," je razložil.

Vlada ali ministrica lahko v sklopu zakonodaje tudi zahteva pojasnilo tega organa, da se vlada seznani s problemi, izzivi ali situacijami, za katere je vlada odgovorna, da jih upravlja. "Zato tudi ni nič narobe, če vlada ali premier zahteva poročilo. Gre za komunikacijo med oblastjo in organom. Od generalnega direktorja pa se pričakuje, da pozna zakon in da ob prestopu meje, oblast o tem obvesti ter da svoje meje ne prestopi. Ni pa politično vmešavanje, če premier generalnega direktorja Policije povabi na pogovor. To je le normalen način izvajanja oblasti v demokratični družbi," je bil jasen. Dodal je, da je od generalnega direktorja odvisno, v kolikšni meri dovoli politično vmešavanje v delovanje Policije, ne more pa politika konkretno upravljati z delovanjem organa.

Lobnikar je dodal, da tudi sam ni zaznal kakršnihkoli političnih pritiskov na operativno delo Policije ter da tega tudi iz poročila ni razbrati.

Spregovorila je tudi državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper, ki je vesela, da je poročilo v. d. generalnega direktorja postalo javno: "Vsak posameznik se je torej lahko prepričal, da v mandatu te vlade noben politični funkcionar ni izvajal pritiska na  delo Policije ali skušal vplivati na konkretne postopke." 

Iz poročila izhaja, da Lindav kot obliko pritiska vidi pogovor, ki ga je z Golobom opravil 31. maja, ko ta še ni bil predsednik vlade, temveč le mandatar. "Lindav in Bobnarjeva sta takrat prišla na pogovor z Golobom, da se osebe spoznajo in pogovorijo. Povsem normalno je, da se je želel predsednik z njima dobiti," meni. Dodala je, da bi se lahko takrat ministrica in Lindav odločila, da ne bosta sprejela funkcije.

Naslovila je tudi pogovor, ki je bil opisan v poročilu, da se je premier pozanimal, kdaj bo na mandat imenovan bivši direktor NPU Darko Muženič: "Muženič je s pritožbami uspel tako na upravnem kot tudi na delovno pravnem sodišču. Vse, kar je predsednik pričakoval in zahteval, je, da se odločbe sodišč izvršijo." Pa tudi del, ko je pogovor tekel o varovanju. "Lindav se s spremembo načina varovanja ne strinja, čeprav je bil tak način varovanja v preteklosti že uporabljen in je bil na seji vlade sprejet z uredbo. Tak način varovanja pa je pomemben, kot je povedal strokovnjak za to področje, ker mora med varovano osebo in osebami, ki jo varujejo, obstajati zaupanje," je dejala.

Kar se tiče imenovanja Lindava za polni mandat generalnega direktorja je Švarc Pipanova pojasnila, da tudi člani vlade v zadnjih dneh niso v popolnosti razumeli, kaj se dogaja. A poudarila je, da Policija trenutno ni brez vodstva, temveč da Lindav to funkcijo opravlja v vlogi vršilca dolžnosti. "Ni nam znano, zakaj se ni počakalo, da bi se lahko to uvrstilo na dnevni red. A ministrica je trdila, da razlog tiči v tem, da Policija v vmesnem obdobju ne bi bila v nekakšnem brezvladju. Zato se je Lindavu podaljšalo status vršilca dolžnosti. V teoriji ima tako Lindav še vedno možnost, da bi bil v prihodnje imenovan za polni mandat generalnega direktorja, četudi bi bil kandidat eksplicitno obravnavan na seji vlade in eksplicitno zavrnjen, bi se lahko v ponovnem postopku ponovno prijavil.  Vendar pa vlada o tem vprašanju sploh še ni odločala o samem imenovanju ali neimenovanju. To da gre za isto osebo, ki se ji je podaljšalo v. d. in ki je bila kandidat za imenovanje na generalnega direktorja Policije, tega dejstva ne spremeni."

SD: Pričakujemo, da se bo v bodoče z vso resnostjo upoštevalo neodvisnosti posameznih organov

V Socialnih demokratih so po sporu med premierjem in notranjo ministrico izrazili pričakovanje, da se bo v bodoče z vso resnostjo upoštevalo pristojnosti in neodvisnost posameznih organov. Ob tem so izrazili obžalovanje, da bo vlada izgubila "strokovno ministrico za notranje zadeve, ki je izvrševala koalicijske zaveze".

V sporočilu za javnost so poudarili tudi, da morata biti pri zaposlovanju v Policiji v ospredju strokovnost in neodvisnost, kar da bodo sami zagovarjali tudi v bodoče. "Kakršnakoli nezakonita ravnanja se morajo nemudoma preiskati in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ali kršitev, tudi ustrezno sankcionirati," so zapisali. Pri tem za samovoljno presojo in ukrepanje ne more biti prostora, hkrati pa je treba zagotoviti vse za strokovno, avtonomno in profesionalno policijo, ki bo v službi ljudi in zakonitosti, so prepričani v vrstah Socialnih demokratov.

Pričakujejo tudi, da bo poskrbljeno za način komunikacije, ki ga ne bo moč razumeti kot politični pritisk. O domnevni prekoračitvi pristojnosti ali drugih sumih pa morajo odločati pristojne institucije in organi, so še opozorili.

Bobnarjeva z dodatnimi pojasnili

Bobnarjeva je po zasedanju v Bruslju podala še nekaj dodatnih pojasnil o tem, zakaj se je odločila za odhod s funkcije. Ta namreč ni več vprašljiv, saj je Golob že sporočil, da bo njen odstop sprejel. Vprašanje je le, kdaj točno bo prišlo do menjave.

V sredo je namreč v pismu premierju Golobu Bobnarjeva napovedala, da bo pisno odstopno izjavo podala, ko se vrne iz Bruslja. Glede na program zasedanja naj bi bilo to v petek. Potem ima premier sedem dni časa, da o odstopu ministrice pisno obvesti predsednico državnega zbora. Obvestilo o odstopu se nato uvrsti na dnevni red seje DZ najkasneje v sedmih dneh po prejemu obvestila. Ministrici bo funkcija s tem prenehala.

Odstopu Bobnarjeve se bržkone ne bodo mogli izogniti niti na seji vlade, ki bo torej minila brez nje. Ni pa še jasno, ali bo morda po seji premier Golob javnosti postregel z dodatnimi pojasnili o tem, zakaj je Bobnarjeva izgubila njegovo zaupanje.

V kabinetu predsednika vlade so sicer pozvali Policijo, naj objavi poročilo, ki ga je v. d. generalnega direktorja Policije Boštjan Lindav poslal Golobu in ki po njihovih navedbah ne pritrjuje navedbam Bobnarjeve o političnih pritiskih na Policijo. Z ministrstva za notranje zadeve pa so nato sporočili, da bo Policija preučila možnosti za to. Ravno v pogledih na politizacijo Policije sta se sicer Bobnarjeva in Golob najbolj razšla, izhaja iz njunih izjav v zadnjih dneh in pisma, ki ga je Bobnarjeva v sredo poslala Golobu.