Odbora za pravosodje in za notranje zadeve sta na današnji nujni seji razpravljala o dolžnostih pristojnih organov, da zaščitijo pravni red v državi. Razpravo so zahtevali poslanci SDS, ki menijo, da pristojni organi ne ukrepajo dovolj učinkovito zoper organizatorje neprijavljenih, včasih tudi nasilnih protestov ter posameznike, ki grozijo politikom. Čeprav protesti nimajo prijaviteljev, stranka navaja, da jih organizirajo določeni javno izpostavljeni posamezniki. Na pozive različnih skupin pa so se odzvali tudi člani različnih kriminalnih združb, ki jih je mogoče videti na nezakonitih shodih, so zapisali.
Od najvišjih predstavnikov Policije ter državnega tožilstva, sodišča in državnega odvetništva zato pričakujejo, da bodo v skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi in obveznostmi nemudoma ostro in učinkovito ukrepali zoper organizatorje neprijavljenih protestov in posamezne nasilne protestnike. Po enem od predlaganih sklepov naj odbora organe odkrivanja in pregona ter državno odvetništvo pozoveta k uvedbi prekrškovnih, kazenskih in civilnih odškodninskih postopkov zoper organizatorje neprijavljenih protestov in nasilne protestnike.
Očitki na račun tožilstva, sodstva in odvetništva
Poslanec SDS Branko Grims je na današnji seji v imenu predlagateljev tako okrcal predvsem tožilstvo in sodstvo, ki da ne opravljata svojega dela v primerih očitnih kršitev zakona in uporabe nasilja na protestih. Kot je dejal, bi lahko na podlagi obstoječe zakonodaje ustrezno ukrepali, če bi želeli, tako pa so po njegovem mnenju opustili dolžno ravnanje.
Vrhovni državni tožilec Aleš Butala je medtem očitke na račun dela državnega tožilstva o pasivnosti in dvojnih merilih, ki naj bi jih imelo tožilstvo pri pregonu kaznivih dejanj, zavrnil ter ob tem opozoril, da je tožilstvo organ, ki izvaja kazenski pregon, ni pa organ odkrivanja. Kot je dejal, morajo biti državni tožilci objektivni in nepristranski, izključno merilo za začetek kazenskega pregona pa so podatki in dokazi, ki jih zbere policija. Generalni direktor Anton Olaj pa je dejal, da manjka soodgovornost tožilstva, saj je "policija odgovorna čisto za vse, čeprav že s svojimi usmeritvami preprečujete, da bi policija storila, kar bi morala". Dejal je namreč, da tožilstvo ni le organ pregona, temveč da je z usmeritvami, ki jih daje policiji, tudi odkrivanja.
Upravno enoto pa so medtem pozvali, naj čim prej sprejme odločbo o prepovedi organiziranja shodov z namenom povzročanja nasilja. Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je sicer pojasnil, da upravna enota o neprijavljenih zbiranjih ne odloča ter da je zakon o javnih zbiranjih nekoliko nejasen.
Vendar pa se notranji minister Aleš Hojs ni strinjal z njim. Spomnil je, da je policija ljubljanski upravni enoti jasno predlagala, naj ne izda dovoljenja za protestne shode pred RTV Slovenija, pa upravna enota tega ni storila, dokler ni prišlo do nasilnega vdora v stavbo. Oglasil se je tudi Olaj, ki je dejal, da je policija UE Ljubljana zaradi nasilja 15. septembra predlagala prepoved shoda, upravna enota pa je predlog zavrgla, ker ni pristojna za odločanje. Policija je zato ministrstvu predlagala spremembe določb zakona o javnih zbiranjih, s katerimi bi se lahko prepovedalo tudi neprijavljen shod.
Generalni državni odvetnik Jurij Groznik je dejal, da glede zadnjega nasilnega shoda niso prejeli še nobenega predloga za vložitev odškodninskega zahtevka ali zahteve za izdelavo pravnega mnenja, zaradi česar doslej niso imeli podlage, da bi lahko ukrepali v okviru svojih pristojnostih. Nekaj zahtev so prejeli glede preteklih shodov, a od policije in notranjega ministrstva pričakujejo konkretne dokaze o organizatorjih protestov. Hojs se sicer s tem, da organizator protestov ni znan, ne strinja.
Koalicijski poslanci napovedali podporo predlaganim sklepom
Poslanka iz vrst SDS Anja Bah Žibert je ocenila, da je sprejem predlaganih sklepov nujen za preprečevanje nasilnih izgredov v prihodnje. Poslanka NSi pa pogreša skupno stališče politike in ničelno toleranco do takšnih dogodkov. "Smo v državi, kjer so volitve legitimne ali kjer vlada ulica?" se je vprašala poslanka.
V delu opozicije pa so opozorili na vzroke za nezadovoljstvo prebivalcev in proteste. Predrag Bakovič (SD) je vladni strani očital, da govori o zaščiti pravnega reda, hkrati pa ga sama krši. Pri tem je omenil neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev, nefinanciranju Slovenske tiskovne agencije in vladanje z odloki. Po mnenju Rudija Medveda iz LMŠ gre pri tokratni seji za nadaljevanje političnega pritiska na policijo, tožilstvo in sodstvo. Ocenjujejo, da želita vlada in koalicija utreti pot aktivaciji 9. člena zakona o pooblastilih policije, s katerim lahko prepovejo gibanje na določenih območjih. To je sicer vlada na dopisni seji že storila.
Po mnenju Andreja Rajha (SAB) pa bi morali organi pregona ugotoviti, kdo nasilneže na protestih financira in jim daje podporo. "Dokler ne bomo odpravili vzrokov in identificirali provokatorjev, ne razumem namenov predlaganih sklepov," je dejal.
Levica: Obnašanje vlade je tisto, kar je ljudi pognalo na ulice
V stranki Levica so kritični, da gre pri tem za "nesprejemljiv poskus onemogočanja in kriminalizacije protivladnih protestnikov". "Strategija Aleša Hojsa, Branka Grimsa in ostalih je, da nezadovoljstvo ljudi diskreditirajo kot nasilno izgredništvo. Svoje politične nasprotnike pa razglašajo za organizatorje shodov in jim poskušajo naprtiti kazensko odgovornost za posledice jeze, ki so jo sami sprožili," pravijo.
Kot pravijo je prav obnašanje vlade tisto, kar je ljudi pognalo na ulice. Poudarjajo, da so protesti rezultat odpora velike večine prebivalstva proti antisocialni, represivni in koruptivni politiki te vlade.
Obregnili so se tudi ob menjavo direktorja PU Ljubljana. Kot so zapisali, so tudi prekrškovni postopki proti nenasilnim protestnikom polni zlorab in kršitev Policije.
Izpostavili so, da je bilo v Sloveniji v le petih dneh kar pet protestov; po eden v Trbovljah in Mariboru, trije pa so bili v Ljubljani. Protesti so imeli sicer različne poudarke, vendar pa so si bili v eni stvari enotni: "Ljudstvo ne podpira te oblasti." Ob tem so dejali, da je takrat, ko oblast nima podpore ljudstva, čas, da stopi z vrha in prepusti nalogo tistim, ki bodo vodili drugačno politiko.
Olaj v sporočilu PPE: Ste nepogrešljiv del sistema zagotavljanja javne varnosti
Generalni direktor Policije je pripadnikom in pripadnicam posebne policijske enote (PPE) namenil sporočilo, v katerem je poudaril, da so nepogrešljiv del sistema zagotavljanja javne varnosti. "Vaše pomembno delo je opaženo in slovenski Policiji ste v ponos," je zapisal in ob tem izrazil željo, da bi tako tudi ostalo.
Kot je dejal, je bila posebna policijska enota v zadnjem času zaradi zagotavljanja varnosti v povezavi z neprijavljenimi shodi po vsej Sloveniji močno obremenjena. "Žal je pri tem evidentna tudi pogostejša agresivnost protestnikov in posledično večja izpostavljenost tveganju poškodb."
Zapisal je, da se je tudi sam pred leti preizkusil v tovrstnem delu in da zato s "simpatijami" gleda na odločno ukrepanje pri obvladovanju varnostnih situacij. Ob tem je dodal, da ostaja dejstvo, da bodo tudi v prihodnje priča situacijam, ko bodo aktivnosti PPE nujne.
Sindikat policistov Slovenije pa pred napovedanim torkovim protestnim shodom poziva k strpnosti. "Vsem udeležencem protestov sporočamo, da zgolj opravljamo svojo službo," so sporočili s sindikata. Ob tem so poudarili, da je vsaka oblika nasilja nesprejemljiva, policisti pa da so tisti, ki morajo kršitev javnega reda in miru preprečiti.
Menijo, da lahko že javne napovedi o zahtevah politike po strožjem nadzoru policije privedejo do še hujših kršitev javnega reda in miru, kar jih tudi skrbi.
Zaradi zagotovitve varnosti bo tudi tokrat omejeno gibanje na določenih mestih. Prav tako bo po napovedih policije območje shoda video-nadzorovano. "Opozarjamo, da na shode in prireditve ni dovoljeno prinašati nevarnih predmetov, med njimi pirotehničnih sredstev, palic ali orodja," poudarjajo v policiji in dodajajo, da udeležencem zaradi varnosti odsvetujejo, da na shod prihajajo z otroki.
KOMENTARJI (95)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.