Šefic: Plaz je nevaren, predlagamo preselitev v začasne nastanitve

Kot so pred srečanjem povedali prebivalci, bodo državi dali še zadnjo priložnost, da jim konkretno pove, ali se bodo v svoj kraj lahko še kdaj vrnili ali Struge za bivanje niso več varne. Če konkretnega odgovora ne bo, so napovedali zaprtje ne le lokalne, ampak ene od še pomembnejših cest. Po skoraj treh urah sestankovanja za zaprtimi vrati, pa so številni krajani razočarano ugotovili, da so jim pristojni odgovorili le, da dokončnega odgovora o usodi njihovi domov, pravzaprav še nimajo.

"Zadovoljni smo samo s tem, da smo se začeli pogovarjat. Od zdaj naprej štejejo dejstva. Smo bili dejansko pozabljeni, danes je 78. dan," je povedal eden od domačinov. Drugi je dodal, da se je vse skupaj predolgo vleklo. "Dva mesca pa pol - to je predolgo. Predolgo, ker je bilo tako lepo vreme, to bi se že lahko kej naredilo."

"Ljudje so obupani, ker ne vedo, kaj bo plaz nad strugami, to pa je ključno sporočilo. Tega odgovora danes nismo dobili," je povedal še eden. Se je pa - pravijo - le premaknilo pri urejanju vodovoda, ki je zdaj speljan po zraku in bi ob prvem resnejšem padcu temperatur lahko zamrznil. Zgolj začasno bodo reševali tudi nekatere hiše, jih še novembra podbetonirali in tako preprečili, da bi začele pokati in se podirati. Ali se bodo vanje še kdaj lahko vrnili pa bo popolnoma odvisno od zemeljskih plazu, ki je izjemno nevaren in bi se vsak čas lahko sprožil.

Krajani sicer odgovorne sicer opozarjajo - protestno zaprtje regionalke nikakor ni odpovedano in se bo v primeru neaktivnosti vlade tudi zgodilo.

Šefic: Prvi cilj je bil, da krajanom zelo jasno povem, da je plaz nevaren

A po besedah vodje službe vlade za obnovo po poplavah in plazovih Boštjana Šefica je bil sestanek odprt, polemičen in konstruktiven. "Veliko informacij in mnenj smo si izmenjali, to je bila tudi moja želja in cilj je bil dosežen," je povedal. 

"Prvi cilj je bil tudi to, da krajanom in krajankam zelo jasno povem, da je plaz, s katerim se ukvarjamo, nevaren. Po ocenah strokovnjakov se ne izključuje možnosti, da se sproži," je povedal. Poudaril je, da je njihova prva skrb prav skrb za varnost. "Premoženje in vse ostalo je lažje reševati kot človeška življenja. Moj poziv je bil, naj se preselijo na začasne lokacije, da se v tem obdobju lahko naredi dodatne raziskave, zadeve preveri in predlaga morebitne ukrepe. To je najbolj pomembno," je prepričan Šefic. 

Govorili so tudi o različnih možnostih glede namestitev. Večina prebivalcev je trenutno nameščena v turističnih kapacitetah, na sestanku pa so izrazili tudi skrb glede plačevanja tega začasnega bivanja, saj da so subvencije glede na njihovo situacijo premajhne. "Pričakujejo 100-odstotno nadomestilo za njihove začasne nastanitve. To bomo s kolegi z ministrstva preverili in morda tudi ukrepali, če bo to potrebno," je dejal. 

Hkrati bi radi delali tudi na tem, da bi zavarovali vse objekte, ki so na območju še ostali, tako da se ne bi delala nadaljnja škoda. "Državna tehnična pisarna je določene ukrepe predlagala že pred skoraj mesecem dni, tudi kar se tiče vodovoda, da ne bi slučajno prišlo do zmrzovanja, in vse ostale ukrepe," je povedal. 

To je bil sicer šele prvi v nizu pogovorov, pojasnjuje Šefic, češ da obstaja tudi druga možnost. "Druga opcija je, da se razmisli o preselitvi in nadomestnih lokacijah," je povedal Šefic in še enkrat dodal, da to območje po vseh dosedanjih indikacijah predstavlja določeno stopnjo nevarnosti.

S prebivalci so naredili tudi načrt glede tega, kaj bodo storili v naslednjih 14 dneh. "Najprej bodo vsi razmislili o varnostnem zornem kotu. V razpravi je bila izkazana pripravljenost oziroma razmislek o selitvi na druge lokacije, če bo dal zakon ustrezne rešitve in kompenzacije. Glede najemnin, da v roku tega tedna preverimo vse možne rešitve in jih sporočimo prebivalcem," pravi. 

Dogovorili so se tudi, da bodo imeli s prebivalci redne tedenske sestanke oz. stike. Krajani pa so predlagali, da bodo oblikovali manjšo ekipo, s katero bodo lahko operativno komunicirali. 

Nekaj pripomb so imeli sicer še glede urejanja vodotokov ne le Savinje, ampak tudi nekaterih drugih rek. "O tem bomo  nemudoma obvestili direkcijo za vode, da bodo situacijo preverili in ustrezno ukrepali," pravi Šefic. Dogovorili so se še, da bodo v roku 14 dni organizirali obisk geologov, ki jim bodo razložili težave glede plazu in tega, kje so tveganja. "Na ta način bodo dobili natančno in celovito sliko," je dejal. 

Opozorili so še na vprašanje posameznih objektov, kako jih sanirati. "Dogovorjeno je, da bo do konca novembra zadeva realizirana. V naslednjem tednu pa bo vsak dobil svoj elaborat, iz katerega bo jasno razvidno, kaj je z njihovo hišo, kaj so prvi sanacijski ukrepi in seveda tudi, kakšni so eventualni stroški. Glede vodovoda so se dogovorili glede tega, kako ga na enem delu sanirati, na drugem pa zaščititi, da ne bi prišlo do dodatne škode," je še razložil. 

"Pod črto, vsi ti dogovori in tudi nadaljnji konstruktivni stiki nas bodo pripeljali do rešitve, ki bo v prvi vrsti dobra za krajane in njihovo varnost," je sklenil Šefic. 

Do danes v poplavah prizadetim občinam za 153,8 milijona evrov predplačil

Ministrstvo za naravne vire in prostor je po zadnjih podatkih občinam, ki so jih prizadele avgustovsko poplave, do sedaj skupno nakazalo za 153,8 milijona evrov predplačil. Zadnje izplačilo v višini 16,9 milijona evrov so izvedli danes, med prejemniki so tudi občine v Savinjski dolini, ki jih bo v soboto obiskala vlada.

Kot so sporočili z ministrstva za naravne vire in prostor, so danes predplačila za izvedbo nujnih ukrepov odprave nastalih posledic glede na predhodno ocenjeno škodo na občinski lastnini oziroma infrastrukturi prejelo 12 občin v skupni vrednosti 16,9 milijona evrov.

Sredstva so prejele občine Kamnik, Rečica ob Savinji, Mozirje, Križevci, Zreče, Apače, Sveti Jurij ob Ščavnici, Cankova, Kranj, Šenčur, Črenšovci in Žetale. Pred tem pa je ministrstvo denar že nakazalo na račune 32 občinam - Braslovče, Žalec, Vojnik, Tabor, Šoštanj, Puconci, Medvode, Juršinci, Idrija, Dobrna, Cirkulane, Gornji Grad, Luče, Nazarje, Ribnica na Pohorju, Šmartno ob Paki, Bled, Solčava, Ljubno, Žiri, Škofja Loka, Mežica, Muta, Podvelka, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Vuzenica, Slovenj Gradec, Prevalje, Mislinja, Dravograd in Črna na Koroškem.

V skladu z napovedmi ministrstva bodo ostale občine predplačila prejele v prihodnjih dneh. V okviru tega bodo nakazali še 64,8 milijona evrov, so navedli.

Kot so spomnili na ministrstvu, gre za predplačila, ki se na podlagi sprejetega predhodnega programa odprave posledic neposredne škode, ki ga je sprejela vlada, in zakona o odpravi posledic naravnih nesreč prvič doslej izplačujejo v višini do 40 odstotkov ocenjene škode. Predplačila za izvedbo nujnih sanacijskih ukrepov na občinski infrastrukturi zaradi posledic avgustovski ujme bo skupno prejelo 117 občin. Z nakazovanjem predplačil je ministrstvo začelo pretekli teden, do danes pa je sredstva prejelo 44 občin.

V skladu z napovedmi ministrstva bodo ostale občine predplačila v skupni vrednosti 64,8 milijona evrov prejele v prihodnjih dneh. Po predhodno ocenjeni škodi, kot so jo popisale občine, je vlada sprejela predhodni program odprave posledic neposredne škode na stvareh in za ta namen zagotovila 222 milijonov evrov.