Šefic govoril z lastniki objektov o selitvi, mnenja občanov deljena

Dejal je, da so občanom pojasnili tudi postopek, kako bodo prišli do končne odločitve glede morebitnih preselitev na podlagi strokovnih mnenj.

Šefic je izpostavil, da je narejena strokovna ocena za prvih 20 objektov, ki so na seznamu za odstranitev. Seznam je zdaj na preverjanju v svetu za obnovo, ki še ni podal svojih stališč. Ko bo svet povedal svoje mnenje, bo šel v razgrnitev. Do takrat ne bo znano, kje se nahajajo ti objekti.

Polzelski župan Jože Kužnik je povedal, da so mnenja občanov glede morebitnih preselitev deljena. Nekaj občanov se s preselitvijo strinja, drugi pa so bolj zadržani."Poznam primer, ko si je občan pri znancih in prijateljih izposodil 50.000 evrov, da je saniral hišo po poplavi, zato se zdaj z odločitvijo o preselitvi ne strinja," je dejal Kužnik.

Poudaril je, da ima občina na voljo novogradnje za lastnike, ki se bodo morda morali preseliti.

Dodal je tudi, da občina pripravlja projektno dokumentacijo za izvedbo protipoplavnih ukrepov, zato se sprašuje, zakaj bi bilo treba ljudje sploh seliti. Ocenil je, da so pomisleki občanov o preselitvah smiselni.

Ministrstvo: Strah občin glede pravočasne porabe predplačil za sanacijo po ujmi odveč

Strah občin, da prejetih predplačil za sanacijo po lanski ujmi ne bodo mogle porabiti v roku 12 mesecev od nakazila, je po zagotovilih ministrstva za naravne vire in prostor odveč. Na ministrstvu so se s tem odzvali na navedbe predsednika NSi Mateja Tonina v okviru ponedeljkovega delovnega obiska vodstva in poslanske skupine stranke v občinah Komenda, Kamnik, Domžale, Mengeš in Trzin.

Tonin je takrat ocenil, da je v teh občinah še vedno precej težav z obnovo po ujmi avgusta lani. Predvsem Kamnik po njegovih besedah še vedno prosi, da naj se čim prej izplača drugi del sredstev za škodo. Do zdaj je bilo namreč, tako Tonin, izplačanih le 40 odstotkov t. i. akontacije za nastalo škodo. Ta sredstva so po Toninovih besedah že porabljena in "če država ne bo v kratkem uredila preostali del tega izplačila, potem se bodo vzdrževalna in popravljalna dela ustavila".

Po pojasnilih pristojnega ministrstva Toninove navedbe, da je Občina Kamnik že porabila predplačilo, ne držijo. Občina je namreč po navedbah ministrstva prejela predplačilo v višini nekaj manj kot 8,3 milijona evrov. Kot izhaja iz poročila občine, je lani porabila skoraj 1,5 milijona evrov, letos pa ima pogodbeno angažirana sredstva v višini skoraj pet milijonov evrov, medtem ko 1,8 milijona evrov sredstev še ni angažiranih.

Občina je, kot pravijo na ministrstvu, zastavila tudi prioritete za obnovo v letih 2024, 2025 in 2026 v skupnem znesku dodatnih 9,5 milijona evrov, od katerih je 1,8 milijona evrov že zagotovljenih z delom predplačila, ki še ni dodeljen.

Predplačila so bila sicer določena s predhodnim programom odprave posledic naravnih nesreč, so spomnili na ministrstvu za naravne vire in prostor, kjer nadzirajo porabo sredstev. Kot so zapisali, imajo s terena informacije, da občine bolj skrbi, da jim predplačil do oktobra letos ne bo uspelo porabiti. Po poročilih občin so te namreč lani porabile nekaj več kot 17 milijonov evrov, kar predstavlja le osem odstotkov že nakazanih sredstev.

Strah občin, da prejetih sredstev oz. predplačil ne bodo mogle porabiti v roku 12 mesecev od nakazila, je po prepričanju ministrstva odveč, saj da bodo s programom odprave posledic nesreče, ki bo predvidoma sprejet v marcu, zagotovljena potrebna finančna sredstva za izvedbo prioritetnih sanacijskih del, skladno z napredkom po posameznih letih.

Program odprave posledic bo nadgradnja že sprejetega predhodnega programa. Po sprejemu programa na vladi bodo občine dodatna sredstva za odpravo posledic nesreče, ki presegajo že nakazana predplačila, prejele ob podaji zahtevkov glede na dejansko opravljena dela oziroma nastale stroške.