Sedmi teden stavke: prerazporejanje zdravnikov v izmene in skupna dežurna mesta

Ukrepi so namenjeni podpori direktorjev javnih zdravstvenih zavodov, da bodo lahko bolnišnice in zdravstveni domovi še naprej zagotavljali neprekinjeno zdravstveno varstvo, je po seji vlade povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež.

Prvi ukrep predvideva reorganizacijo dela v zavodih. "Direktorji javnih zdravstvenih zavodov bodo lahko preverili utemeljenost posameznih oblik dela, na primer: izmensko delo, dežurstvo in stalno pripravljenost, s katerimi se zagotavlja neprekinjeno zdravstveno varstvo." Po besedah sekretarja to pomeni, da tam, kjer zdravnikov za neprekinjeno varstvo ne bo dovolj, jih bodo lahko premestili v izmensko delo. To pomeni, da bodo delali enako kot drugi zdravstveni delavci, je pojasnil Kordež. "Stalna pripravljenost naj se organizira tam, kadar javni zdravstveni zavod na podlagi analize ugotovi, da je obremenjenost zdravstvenega delavca v času izvajanja neprekinjenega zdravstvenega varstva manjša od 25 odstotkov običajne delovne obremenitve," je dejal.

V primeru nezadostnega števila zdravnikov bodo lahko ti razporejeni v izmensko delo, ki bo zagotovilo kontinuiteto oskrbe.

Skupna dežurna mesta

Izvajalci službe nujne medicinske pomoči (NMP) pa bodo lahko v primeru nezmožnosti zagotavljanja nujne medicinske pomoči organizirali skupno dežurno mesto. V tem primeru bosta javna zdravstvena zavoda sklenila dogovor, v katerem bosta določila lokacijo skupnega dežurnega mesta, kjer bo neprekinjeno prisoten zdravnik za izvajanje službe NMP, je pojasnil Kordež.

Prav tako je vlada danes sprejela usmeritve glede preklicev soglasij zdravnikom za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Gre za ukrep, ki je posledica umika soglasij za nadurno delo določenih zdravnikov in iz tega izhajajoče potrebe po kadru v zdravstvenih zavodih, je pojasnil.

"Vlada s tem daje direktorjem priložnost, da pri vsakem posamezniku presodijo, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za delo pri drugem zavodu, če niso, pa da takšna soglasja prekličejo," je poudaril.

Ob tem je dodal, da na ministrstvu za zdravje direktorje javni zdravstvenih zavodov pozivajo, naj jim do srede posredujejo predloge, kje je zaradi zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva smiselna ohranitev soglasij za delo izven matičnih zdravstvenih ustanov.

Gre za prvi sklop ukrepov, v prihodnje pa bo vlada po njegovih besedah predvidoma sprejela še dodatne ukrepe, s katerimi se bo opredelila do "opravljanja nabora zdravstvenih storitev v času stavke".

"Naša skrb in vsi ukrepi so usmerjeni v zaščito zdravja ljudi, kljub stavki, ki je legitimna pravica vsakega posameznika, vendar ne smemo dopustiti, da ceno tega nosijo pacienti, ki so v tej situaciji šibkejši člen," je poudaril državni sekretar.

Ne izključujejo premeščanja zdravstvenih delavcev

Na vprašanje, ali bi lahko v naslednjih fazah sprejeli tudi ukrep prerazporejanja zdravnikov med zdravstvenimi ustanovami, je odgovoril, da je ukrepe zelo težko napovedovati. Če pa javni zdravstveni zavodi ne bi zmogli zagotoviti delovanja zdravstvene dejavnosti, denimo delovanje nekega bolnišničnega oddelka, bi lahko ob dogovoru s sosednjim zavodom prišlo tudi do premeščanja zdravstvenih delavcev.

Danes sprejeti ukrepi po besedah Kordeža v "največji možni meri" izhajajo iz obstoječe zakonodaje. Prihodnji ukrepi, ki bodo usmerjeni v zagotavljanje določenih zdravstvenih storitev, ki morda ne spadajo v zakonsko določen minimum izvajanja v času stavke, pa bodo najverjetneje precedenčni, je napovedal.

Danes na seji vlade zdravstvene ministrice Valentine Prevolnik Rupel sicer ni bilo. Na novinarsko vprašanje, ali drži, da je ministrica za dopustu, je Kodrež odgovoril le, da je odsotna, zato jo nadomešča on. 

Kot je v petek povedala ministrica za Prevolnik Ruplova, se na ministrstvu redno sestajajo z direktorji javnih zdravstvenih zavodov in v sodelovanju z njimi pripravljajo ukrepe za zagotavljanje dostopnosti pacientov do zdravstvenih storitev.

"Zaradi umika soglasij za nadurno delo je namreč dejstvo, da bomo morali poiskati neke nove načine organizacije dela zdravnikov, na primer izmensko delo, da bodo pacienti dobili ustrezno oskrbo," je pojasnila. Ob tem je poudarila, da morajo ranljive skupine kljub stavki priti do zdravstvenih storitev, ki jih potrebujejo.

Če bi se v prihodnje izkazalo, da z obstoječimi kadri ni mogoče vzdrževati javne zdravstvene mreže, bodo na ministrstvu morali sprejeti ukrepe za racionalizacijo, je prejšnji teden napovedal državni sekretar Marjan Pintar.

Teh ukrepov še niso pripravili, bi pa to na primer lahko pomenilo združevanje bolnišničnih oddelkov. Ob tem bi prišlo tudi do premeščanja zdravnikov. Tako bi bili zdravniki morda prisiljeni opravljati delo na drugi lokaciji, tudi v drugi zdravstveni ustanovi, je dejal.

Soglasja za nadurno delo, ki večinoma v veljavo stopijo v začetku marca, je po Pintarjevih besedah v bolnišnicah sicer skupaj umaknilo okoli 30 odstotkov zdravnikov, v zdravstvenih domovih pa okoli 20 odstotkov.

Fides: Uveljavljanje izmenskega dela za bolnike nevaren poseg v organizacijo dela

Po mnenju sindikata vlada namesto, da bi iskala rešitev za uresničitev stavkovnih zahtev, sprejema sklepe, s katerimi bo hitro poslabšala dostopnost do zdravstvenih storitev tako v rednem delovnem času kot izven njega. "Če so takšne ukrepe pisali na ministrstvu za zdravje, nas odslej za javno zdravstvo še bolj skrbi, kot nas je doslej," so zapisali v odzivu na vladne ukrepe.

V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije so prepričani, da ukrepi ponovno kažejo nonšalanten odnos vlade premierja Roberta Goloba do veljavne ureditve področja dela zdravnikov. Prav tako so zatrdili, da nekatere vladne ideje oziroma predstavljene rešitve temeljijo na določbah pravilnika o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki pa je na podlagi dogovora Fidesa z vlado prenehal veljati v letu 2017 in torej ne more več predstavljati pravne podlage za organizacijo stalne pripravljenosti in tako dalje.

To po navedbah Fidesa pomeni, da bodo predlogi vlade in ravnanja delodajalcev, če bodo temeljila na tej podlagi, dejansko brez pravne podlage in nezakonita. Menijo, da iz vladnih pojasnil danes prav tako ni jasno, kaj pomeni pojem običajna delovna obremenitev in kdo bo tisti, ki bo naredil analizo ter kako bo to storil, zlasti pa, kako bodo to izvedli do 1. marca.

Če bo to prepuščeno javnim zdravstvenim zavodom, bodo po oceni Fidesa strokovna vodstva tista, na katerih ramena bo politika "zvrnila odgovornost za ukinjanje dežurnih delovnih mest" in vse posledice, ki jih to prinese za zagotavljanje ustreznega zdravljenja.

"V praksi bo to pomenilo, da bodo zdravniki doma v pripravljenosti na klic. Pri tem je vlada očitno spregledala, da je stalno pripravljenost zdravnikom mogoče določiti le, če imajo za to njihovo soglasje ali pa če imajo o tem sklenjen dogovor s predstavnikom sindikata. Pri stavkajočih zdravnikih ni podanega ničesar od navedenega, zaradi česar bodo takšna navodila vlade pomenila le dodatno obremenitev nestavkajočih zdravnikov, če bodo ti seveda s tem soglašali," so navedli v sindikatu Fides.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides stavka od 15. januarja. Zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom. Premier jih je pozval k zaustavitvi stavkovnih aktivnosti.