Ko je poleti pred nami prost konec tedna, se večkrat odločimo za dnevni krajši izlet. Čeprav je Slovenija majhna država, je izjemno raznolika, in tako se lahko odločimo za skok do morja, izlet v gore ali sprehod okoli jezera. Destinacije, kot so Bled, Bohinj, Piran, dolina Soče ali pa na primer Postojnska jama, so čudovite, a precej turistične izletne točke. V Sloveniji pa se skriva veliko kotičkov, ki nam morda ob odločanju, kam bi se namenili tisti konec tedna, ne pridejo takoj na misel.
1. Ohladitev v dolini Kamniške Bistrice
Dolina Kamniške Bistrice je dobila ime po istoimenski reki, ki velja za eno izmed najčistejših v Sloveniji. Če jo uberete po Koželjevi pešpoti, lahko najdete hudourniške pritoke in skrite izvirke, prav tako pa si lahko privoščite požirek kristalno čiste vode iz izvira. Nedaleč stran od izvira se nahaja lovska koča, za katero je leta 1933 načrte izdelal sloviti arhitekt Jože Plečnik. Namenjena je bila oddihu družine kralja Aleksandra I. Karadžordževića. V dolini ne pozabite na slap Orglice, ki se nahaja v stranski dolini hudournika Kamniške Bele. Obstajata dve različici, kako je slap dobil ime – nekateri pravijo, da naj bi v obdobju, ko je vodostaj visok, slap šumel, kot da bi nekdo igral na orglice. Drugo ime slapa pa je Orličje, saj naj bi včasih v prepadnih stenah Kamniške Bele domovali orli.
2. Osameli kras Kozjanskega parka
Lahko se odpravite tudi v Podsredo, kjer boste v Kozjanskem parku našli kraški izvir Davjek. Za kraške izvire je značilno veliko nihanje pretoka in občasna kalnost ob visokih vodah. Izvir se nadaljuje v potok, ki se izvira v reko Sotlo. Temperatura izvira je okoli 16 stopinj Celzija. V okolici se lahko sprehodite ter celo priredite piknik ali manjšo zabavo. Z udorom jamskega stropa je nastala tudi Gruska (ali Puščavnikova) jama, ki se začenja s 30 metrov visoko previsno steno, po kateri občasno teče tudi voda. Po pripovedovanjih domačinov naj bi v jami med 1. svetovno vojno in po njej živel puščavnik, od tod tudi ime jame. Legenda pa pravi, da naj bi bil tam trg, poln dogajanja, ki se je pogreznil, ker so njegovi prebivalci na veliki petek jedli, pili in plesali.
Blizu se nahaja tudi grad Podsreda, ki izhaja iz romanske dobe in še vedno gosti številne kulturne prireditve, domačini pa mu pravijo kar "najbolj grajski med gradovi na Slovenskem".
3. En dan kot pravi Dolenj’c
Če se odločite za izlet na Dolenjsko, ne zamudite obiska zidanice – lesene ali zidane stavbe, ki stoji pri vinogradu. Svojčas so bila vrata zidanic odprta le za najboljše prijatelje, danes pa domačini svoje tradicije in običaje delijo tudi z gosti in na široko odpirajo svoja vrata. Bivanje v zidanici je primerno za vse, ki si želite aktivnega raziskovanja slovenskega podeželja, saj je na voljo več kot 1500 kilometrov pohodnih in kolesarskih poti po Dolenjskem. Če spijete kozarec cvička preveč, pa lahko tudi prenočite v eni od zidanic.

4. Zeleno in čarobno domovanje medvedov
Tudi izlet na Kočevsko vas ne bo pustil hladne. Znotraj najbolj zaokroženega gozdnega habitata v Evropi boste našli številne označene pohodniške poti, na katerih lahko odkrivate kraške jame in izvire ter se seznanjate s pestrim živalskim svetom. Če ste večji avanturist in ljubitelj plezanja, se lahko do razvalin gradu Fridrihštajn povzpnete po plezalni steni ali pa se podate na katerega izmed okoliških vrhov – med najvišje spadajo Slovenski vrh, Ledenik, Mestni vrh in Suhi hrib. V primeru, da vam raziskovanje narave ne diši, si lahko ogledate vse znamenitosti Kočevja in se sprehodite ob reki Rinži, ki teče skozi mesto.
5. Kolesarjenje v kraljestvu kralja Matjaža
Ste vedeli, da se lahko v Mežici po nekdanjih rudniških rovih zapeljete s kolesom ali pa jih preveslate v kajaku? Gora Peca skriva številne legende, najbolj poznana med njimi pa je ta o kralju Matjažu. Ko je ta bežal pred Turki, ni bil ubit, saj je bil pravičen vladar in ga je vase vzela Peca. Tam zdaj za mizo spi s svojimi vojaki, ko pa se mu bo brada devetkrat ovila okoli mize, se bo kralj prebudil in rešil svoje ljudstvo. Med Peco in Uršljo goro pa se poleg mitoloških skrivnosti nahaja tudi ruda – čeprav je rudnik zaradi izčrpanih rudnih zalog nehal delovati leta 1993. Zdaj je del rudniškega kompleksa odprt za obiskovalce – ogledate si ga lahko z vlakom, če pa ste bolj avanturistični, lahko po podzemlju tudi zaveslate ali kolesarite.
6. Sprehod do Lovrenških jezer in vzpon na razgledni stolp
O Pohorju lahko govorimo kot o neokrnjeni oazi nedaleč stran od mesta. Tam lahko najdemo jase in pašnike, slapove ter šotna barja z jezerci. Lovrenška jezera so le ena izmed idiličnih destinacij, kjer se lahko povzpnemo tudi na razgledni stolp. Nahajajo se med Roglo in Ribniškim Pohorjem na nadmorski višini 1520 metrov. Svojo pot lahko začnemo na Rogli in čeprav nas do jezer čaka precej dolga pot, je položna in utrjena, pa tudi dobro označena. Z razglednega stolpa nas čaka zavidanja vreden razgled na več majhnih jezerc (barjanskih oken), nizka zelena borova grmičevja in svetlo rjave lesene steze.
7. Solčavsko – harmonija treh dolin
Solčavska panoramska cesta vas vodi po večjem delu Solčavskega – tako lahko vidite Logarsko dolino, Robanov in Matkov kot. Tu najdete tudi najvišje ležečo kmetijo v Sloveniji, in sicer kmetijo Bukovnik, ki leži na 1327 metrov nadmorske višine. Ustavite se lahko tudi v znameniti kraški jami Potočki zijalki, ki leži na pobočju Olševe, prav tako pa se lahko odločite za obisk katerega izmed številnih slapov, med katerimi je seveda najbolj znan 90-metrski slap Rinka. Priljubljena pohodniška točka Savinjske in Šaleške doline pa je 1577 metrov visoki ugasli ognjenik Smrekovec – gre za travnat vrh, ki ga obdajajo obsežni smrekovi gozdovi in kjer se lahko tudi okrepčamo v planinski koči.
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.