FOTO: Verniki blagoslovili velikonočne dobrote

Kristjani so se z velikonočnimi vigilijami spomnili Jezusa v Božjem grobu, potekale pa so še zadnje priprave vernikov na veliko noč. Tradicionalno so se pripravljale velikonočne jedi, med katerimi so poleg pirhov značilni tudi šunka, hren in potica.

Velika sobota pred največjim krščanskim praznikom, spominom na Jezusovo vstajenje, je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Duhovniki so že zgodaj zjutraj začeli z blagoslavljanjem velikonočnega ognja in vode, s katerima so verniki pokadili in pokropili domove. V Sloveniji je na ta dan še posebej znan blagoslov velikonočnih jedi, ki je potekal po številnih cerkvah ter ob kapelicah in drugih znamenjih.

Tudi evangeličani so na veliko soboto zakurili velikonočni ogenj, ki simbolizira svetlobo in veselje. Prav tako pripravijo tudi jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo.

Začelo se je proslavljanje Kristusovega vstajenja

Velikonočno praznovanje katoliški verniki začnejo z obredi velikonočne vigilije oziroma bdenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub. V vatikanski baziliki sv. Petra je vigilijo, ki velja za najslovesnejše katoliško bogoslužje celega leta, tradicionalno vodil papež Benedikt XVI. V ljubljanski stolnici je vigilijo vodil ljubljanski nadškof Anton Stres, v mariborski stolnici pa mariborski nadškof Marjana Turnšek.

Mufti Nedžad Grabus je nadškofu in metropolitu Stresu ter vsem vernikom čestital ob prazniku. "Luč velike noči, ki jo kristjani doživljajo na poseben način, jim pomaga krepiti vero. Želim si, da velikonočno praznovanje preživite v duhovnem miru, razumevanju in strpnosti med verniki, prijatelji in sosedi. Prosim Vas, da ob praznovanju Vašega praznika prenesete naše čestitke vsem kristjanom v Sloveniji ob izrazih sosedskega spoštovanja in medsebojnega razumevanja," je še zapisal v sporočilu.

Blagoslov jedi poteka po celi državi:

Kaj je dejal papež na veliki petek?

Papež Benedikt XVI. je na veliki petek v rimskem Koloseju vodil križev pot. Spomnil je na hude stiske številnih družin zaradi gospodarske krize. Ob tem jih je pozval, naj moč črpajo tudi z "opazovanjem križanega Jezusa". Hkrati je vse vernike zaradi gospodarske krize, ki jim je prinesla težave in brezposelnost, pozval k vztrajnosti.

Papež, ki bo še ta mesec dopolnil 85 let, letos ni nosil križa, je bil pa videti utrujen. Sveti oče se je sicer nedavno vrnil z napornega potovanja v Mehiki in Kubi.

Na veliki petek so se kristjani spomnili Kristusove smrtni na križu, križev pot v Koloseju pa je eden od vrhuncev velikonočnih slovesnosti.