Še zadnja razprava pred koncem sage: družinski zakonik v DZ

S spremenjeno definicijo zakonske zveze in ureditvijo zunajzakonske skupnosti za istospolne partnerje bodo partnerji v istospolnih in raznospolnih zvezah izenačeni v vseh pravnih posledicah, ki jih določa družinski zakonik, vključno z možnostjo posvojitve otrok.

Vladni predlog je sledil julijski odločitvi Ustavnega sodišča, ki je državnemu zboru naložilo, da neustavnosti odpravi v pol leta. Kadar gre za spremembe in dopolnitve zakona v zvezi s postopkom pred ustavnim sodiščem oziroma z odločbo ustavnega sodišča, predlagatelj zakona lahko predlaga, da DZ predlog obravnava v skrajšanem postopku. To pomeni, da je predsednik takoj določil matično delovno telo in mu predlog dodelil v obravnavo, predlogu sprememb pa je tako že pred dvema tednoma zeleno luč prižgal matični odbor državnem zboru za delo. 

Odločitev Ustavnega sodišča so že takrat pozdravile koalicijske stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica ter obljubile, da si bodo prizadevale v najkrajšem možnem času pripraviti zakonodajne spremembe in s tem odpraviti neskladje z ustavo. Zagovorniki predlaganih rešitev poudarjajo, da gre za odpravo diskriminacije in da se s predlogom implementirata dve odločbi ustavnega sodišča, ki sta zavezujoči. 

Po drugi strani so k predlaganim spremembam oziroma možnosti, da bi tudi istospolni pari lahko posvojili otroke, bolj ostro pristopili v opozicijskih SDS in NSi. V NSi so napovedali, da bodo uporabili vsa pravna sredstva, ki so jim v pravni družbi na voljo, in da bodo nasprotovali vsem novelam Družinskega zakonika, ki bi temeljile na omenjeni odločbi Ustavnega sodišča. Skupaj s Cerkvijo trdita, da predlog ni pravičen do otrok. V Slovenski škofovski konferenci so šli še dlje. Dejali so, da je namen odločb Ustavnega sodišča doseči nov družbeni red. 

Proti NSi in SDS, Tašner Vatovec: Stališča desnice temeljijo na predsodkih

Med razpravo pa je Aleksander Reberšek iz NSi koaliciji tokrat očital, da s predlogom, ki ga je vlada vložila v obravnavo po skrajšanem postopku, hiti. S tem po njegovih besedah želi doseči, da bi bilo razprave čim manj in bi bilo v njej čim manj sodelujočih. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simon Maljevac je očitek zavrnil z besedami, da želi vlada samo vnesti v zakonik odločbo ustavnega sodišča, objavljeno julija. V skladu z njo je zdajšnja prepoved skupne posvojitve za istospolni par v formalni partnerski zvezi v neskladju s prepovedjo diskriminacije.

Če boste predlog sprejeli, boste postali grobarji slovenskega naroda, je Alenka Helbl iz SDS posvarila koalicijo. "Če samo enemu otroku zagrenimo življenje, smo naredili veliko napako," je prepričana.

A da stališča desnice temeljijo na predsodkih, je jasen Matej Tašner Vatovec iz Levice. Po njegovih ugotovitvah koncept družine, ki ga zagovarjajo v opoziciji, izhaja iz stare zaveze. A če bi še vedno pristajali na koncept družbe izpred 2500 let, bi bili po njegovem opozorilu še vedno dopuščeni smrtna kazen in zatiranje žensk. "Slovenija je sekularna država, izpeljave, ki izvirajo iz verskih izhodišč, pa nimajo mesta v tej razpravi," je pozval.

Po besedah poslanke SD Meire Hot je v otrokovo korist, da odrašča v družini, kjer bo ljubljen in sprejet in kjer se ne bo počutil ogroženega. Otroci si po njenih besedah najbolj želijo, da so v družbi sprejeti. Glede na to je opozicijo pozvala, naj ne spodbuja sovraštva.

Podobno je poudarila Janja Sluga iz Svobode. Ustavno sodišče in zagovorniki predloga sprememb po njenih besedah sporočajo otrokom, da na svetu nismo vsi enaki, da je različnosti toliko, kot je ljudi, in da so te različnosti lepe. Prav tako sporočajo, da se moramo spoštovati in sodelovati, ne pa se deliti, ter da se je treba imeti rad, ne pa se prepirati, je naštela.

Slovenija se bo s spremembo družinskega zakonika pridružila množici drugih odprtih držav

Sprejetje sprememb družinskega zakonika je DZ sicer priporočil tudi Zagovornik načela enakosti, po navedbah katerega se bo Slovenija pridružila Avstriji, Belgiji, Danski, Finski, Franciji, Nemčiji, Islandiji, Irski, Luksemburgu, Malti, Nizozemski, Norveški, Portugalski, Španiji, Švedski, Švici in Združenemu kraljestvu, ki so zakonsko zvezo istospolnih parov že omogočili in v celoti izenačili pravice istospolnih parov s heterospolnimi pari.

Pretekli konec tedna so na referendumu nov družinski zakonik podprli tudi Kubanci. Zakonik bo med drugim istospolnim parom omogočil poroke in posvojitve. Sveženj sicer vključuje tudi možnost nadomestnega materinstva in pravnega skrbništva za nebiološke starše ter ukrepe za zaščito pravic otrok, starejših in invalidov.

Ker izkušenj otrok istospolnih partnerjev v Sloveniji še ni, smo jih iskali v tujini. Govorili smo s 25-letno Nizozemko, ki je odraščala z dvema mamama. Spregovorila je o nekaterih mitih, med drugim o tem, ali so se iz nje ostali otroci norčevali, če je med vzgojo pogrešala očetovsko vlogo in če je zato, ker sta mami istospolno usmerjeni, tudi sama lezbijka. 

"Nekatera vprašanja, ki mi jih zastavijo ljudje, se mi zdijo res smešna, a nanje z veseljem odgovorim," je povedala Liz Vermeulen, ki družino opredeljuje kot skupino ljudi, ki te podpira in ob katerih se počutiš domače ter varno, ne glede na to, ali deliš isto kri. Celoten intervju si lahko preberete na tej povezavi.