Jutri bodo ljubljanske ulice preplavile mavrične barve – zaščitni znak ljudi, ki ljubijo partnerje, ki so istega spola kot oni sami, in živijo z njimi. Udeleženci letošnje Parade ponosa se bodo ob 12. uri zbrali v AKC Metelkova mesto, ob 13. uri pa bo povorka krenila po ljubljanskih ulicah. Ob 14. uri se bo na Kongresnem trgu začela prireditev, na kateri bo spregovoril tudi ljubljanski župan Zoran Janković.
Parada ponosa bi morala biti "prikaz in izraz veselja, da je sobivanje raznolikosti v moderni družbi in državi mogoče". A žal v naši državi temu ni tako. Zakaj? Zato ker se je zgodil referendum o družinskem zakoniku, poudarjajo organizatorji parade. Na referendumu se je "odločalo o človekovih pravicah odraslih in otrok, konservativni pol slovenskega družbenega prostora pa je pred in med referendumsko kampanjo za dosego posvečenega cilja uporabil in zlorabil vsa razpoložljiva sredstva".
Zakaj letošnja Parada ponosa poteka pod geslom "Naprej v srednji vek" in zakaj so se osredotočili na verske dogme, nam je razložila Nina Hudej iz društva Parada ponosa. Za 24ur.com je dejala, da letošnji slogan opozarja na to, da so določene konservativne sile v tej državi velikokrat prispevale k izključevanju določenih družbenih skupin. "Pri tem se je v veliki meri angažirala Rimokatoliška cerkev, ki je pred referendumom o Družinskem zakoniku zelo zavzeto, na temelju neresnic in manipulacij odrekala osnovne človekove pravice istospolno usmerjenim osebam. Vse večji porast izstopov iz RKC kaže, da ljudje v splošnem niso zadovoljni z njenim delovanjem, saj se bolj kot z bogoslužjem ukvarjajo s sejanjem predsodkov in sovraštva, družbo pa vodijo “naprej v srednji vek”," je razložila.
Zakaj so se odločili, da bodo letos opozarjali na verske dogme? "Kritika delovanja vrhov institucionaliziranih verskih skupnosti se nam zdi v tem trenutku nujna. Rezi v pravice nekaterih družbenih skupin in posameznikov se namreč niso niti začeli niti končali pri gejih in lezbijkah. Vse več ljudem se zaradi njihovih osebnih okoliščin ali situacij, v katerih so se znašli, odrekajo osnovne človekove pravice, predvsem socialne. O socialni državi pa ni mogoče govoriti, če varuje le večino, in ne vseh. Tiste, ki pri segregiranju na “prave” in “neprave” člane te družbe igrajo odločilno vlogo, je potrebno kritizirati, saj ne smejo ostati nedotakljivi. Če se s svojim delovanjem aktivno vključujejo v omejevanje svobode raznoraznim družbenim skupinam, ki v tistem trenutku ne ustrezajo njihovim dogmatskim prepričanjem, je kritika njihovega delovanja upravičena in potrebna," je za 24ur.com razložila Nina Hudej.
Sogovornico smo povprašali tudi o glavni težavi, s katero se trenutno srečujejo posameznice in posamezniki, ki so istospolno usmerjeni. Zanimalo nas je tudi, s kakšnimi drugimi težavami se trenutno ukvarjajo istospolne družine. Pravi, da je glavna težava, da nekateri državljani in državljanke te države, že na ravni pravne ureditve, niso obravnavani kot enakopravni člani te družbe. "Pravice, kot so družinska pokojnina, zdravstveno zavarovanje po družinskem članu, dopust za nego družinskega člana, odškodnina zaradi smrti bližnjega in številne druge, tudi pravice nekaterih otrok do obeh staršev, še naprej ostajajo privilegij večine," je opozorila.
Zakaj je pomembno biti (politično) viden?
Zakaj je pomembno, da obstaja Parada ponosa in da se geji, lezbijke, njihovi otroci in drugi odpravijo na ulice? Kaj odgovarja kritikom, ki menijo, da je parada nepotrebna in neprimerna?
"Istospolna usmerjenost je za razliko od nekaterih drugih osebnih okoliščin navzven nevidna. Parada ponosa je edina vidna politična manifestacija, ki opozarja na kršenje pravic istospolnim osebam ter njihovim otrokom. Obenem je Parada ponosa tudi praznik raznolikosti, ki preko svojih prezentacij opozarja na to, da vam morda kakšna slika, ki jo vidite na fotografiji, ni všeč, podobno, kot komu drugemu ni všeč kakšna druga, a vsi ljudje se rodijo enaki in bi morali imeti enake pravice. Nihče ne preizprašuje velikih jumbo plakatov, oddaj, reklam ter filmov na televiziji oz. internetu, kjer se nam dnevno prikazujejo izključno prizori, ki vzdržujejo sistem heteronormativno urejenega sveta, zmoti pa jih enodnevna politična manifestacija skupine ljudi, ki se drugače v javnosti pojavi zelo redko. Vse to je samo še en obraz homofobije v naši družbi," je kritično zaključila naša sogovornica Nina Hudej.
