Vlado podpira 57 odstotkov vprašanih, kar je sicer odstotek manj kot aprila, ne podpira pa je enako kot aprila, in sicer 29 odstotkov. Neopredeljenih je 14 odstotkov vprašanih (aprila 13 odstotkov). V anketi je sodeloval 901 anketiranec.
Med strankami je na prvem mestu največja vladna stranka SDS s 34 odstotki, kar je dva odstotka več kot aprila, sledi pa največja opozicijska stranka LDS z 11 odstotki, kar pa je dva odstotka manj kot aprila.
Nezadovoljstvo z demokracijo
Rezultati raziskave Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede so pokazali, da je z demokracijo v Sloveniji še vedno zadovoljnih manj kot polovica vprašanih, in sicer 47 odstotkov (aprila 46 odstotkov), nezadovoljnih pa je 43 odstotkov (aprila 47 odstotkov). Z gmotnimi razmerami, v katerih živijo, pa je zadovoljnih 62 odstotkov vprašanih (aprila 60 odstotkov), nezadovoljnih pa je 36 odstotkov (aprila 38 odstotkov).
Najvišje ocene obrambnemu ministrstvu
Po mnenju anketirancev se je v oceni uspešnosti ministrstev in ministrov najbolj izkazalo obrambno ministrstvo, čeprav je bila ocena anketirancev nekoliko nižja kot aprila. Drugouvrščeno ministrstvo za javno opravo pa je aprilsko oceno obdržalo. Omenjenima ministrstvoma sledijo ministrstvo za visoko šolstvo in znanost, ministrstvo za šolstvo in šport ter ministrstvo za pravosodje, ki je v primerjavi s prejšnjim mesecem največ pridobilo. S spodnjem delu lestvice so ministrvo za okolje in prostor, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, kmetijsko ministrstvo in čisto na koncu ministrstvo za finance.
Visoka podpora predsednikoma države in vlade
Med državnimi ustanovami, sta boljše ocene kot mesec poprej dobila le predsednik republike in predsednik parlamenta. Ostalim je podpora rahlo usahnila. Najvišje ocene je bil deležen predsednik države (poprečno 3,64), sledi mu predsednik vlade (3,47) in predsednik parlamenta (3,27). Za njimi so se uvrstili vlada (3,14), državni zbor (2,94) in opozicvija (2,71).
Vlado in njene institucije so najbolj podprli starejši in upokojeni anketiranci, kar naj bi bilo povezano s predlogom vlade o sprotni revalorizaciji pokojnin, ocenjujejo pri Politbarometru.
Slaba pričakovanja ob uvedbi evra
Anketirancem so pri raziskavi postavili tudi nekaj vprašanj v zvezi z evropsko vlauto – evrom. Kar dve tretjini vprašanih sta tako vedeli, kolikšna je trenutna vrednost evra na menjalniških tečajih. Najbolje so se izkazali mlajši oziroma anketiranci stari do 30 let, in anketiranci s srednjo in visoko izobrazbo.
Kljub precej dobremu poznavanju evra večina vprašanih pri večjih nakupih računa v tolarjih, tretjina jih preračunava v evre, kar desetina pa si še vedno pomaga pri ocenjevanju vrednosti z nekdanjo nemško marko. Pričakovanja ob prevzemu evra so bolj slaba kot dobra, ocenjujejo avtorji raziskave. Manj kot četrtina vprašanih, 23 odstotkov, meni, da bo prevzem evra prinesel več dobrih stvari, medtem ko je tistih, ki menijo, da bo evro prinesel več slabih stvari več kot polovica, kar 57 odstotkov.
