Parlamentarna komisija, ki preiskuje štetje izbrisanih, je sprejela končno poročilo, ki so ga pripravili koalicijski poslanci, in končala z delom. Opozicijski poslanci bodo k poročilu, ki ga bo zdaj obravnaval državni zbor na plenarni seji, priložili ločeno mnenje, je po seji komisije pojasnil predsednik komisije Robert Hrovat (SDS).
Opozarjajo, da je bilo po uradnih podatkih v roku pol leta po sprejemu zakonskih sprememb vloženih samo 115 prošenj izbrisanih, ki še nimajo urejenega statusa. Razlogi za tako nizko odzivnost izbrisanih so po njihovi oceni v restriktivnosti zakonodaje, zapletenem upravnem postopku in v težavnem dokazovanju dejstev.
Razprava o končnem poročilu komisije, ki se je na svoji zadnji seji danes zbrala za zaprtimi vrati, je bila po Hrovatovem mnenju zelo polemična in je "tekla na podlagi politične pripadnosti". Koalicijski poslanci se namreč niso strinjali s predlogom končnega poročila, ki ga je pripravil Hrovat, in so pripravili svojo različico poročila, ki so ga nato s štirimi glasovi za in tremi proti tudi potrdili.
"Koalicijsko" poročilo ugotavlja, da komisija ni ugotovila politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za prirejanje ali politično motivirano štetje izbrisanih. Iz delno opravljenih zaslišanj prič in pridobljene dokumentacije izhaja, da pri pridobivanju podatkov političnim funkcionarjem in uslužbencem ministrstva za notranje zadeve ni moč očitati opravljanja nevestnega dela in naklepnega prikazovanja višjega števila izbrisanih, še piše v poročilu.
Kot so v sporočilu za javnost zapisali podpredsednik komisije Anton Anderlič (LDS) ter člani Darja Lavtižar Bebler (SD), Franco Juri (Zares) in Anton Urh (DeSUS), je tako zaključeno sramotno poglavje slovenske zgodovine. "Po 20 letih interpelacij, parlamentarnih preiskovalnih komisij, odločb ustavnega sodišča in referendumu o izbrisanih je končno nastopil čas, ko jih lahko izbrišemo z naslovnic časopisov ter to nesrečno in sramotno poglavje naše zgodovine prepustimo zgodovini, upravnim organom pa omogočimo, da odpravijo vsaj tisto škodo in krivice, ki jih je danes še moč popraviti," so poudarili.
Poslanci SDS, SLS in SNS bodo po Hrovatovih navedbah k sprejetemu končnemu poročilo priložili ločeno mnenje z ugotovitvami, ki jih je Hrovat zapisal v svojem predlogu končnega poročila. V njem ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) očita malomarnost pri obravnavi človekovih pravic. Kot poudarja, je prišlo v letu 2009 do neutemeljenega povečanja števila tako imenovanih izbrisanih zaradi nestrokovnega dela MNZ. Niso namreč upoštevali dejstva, da informacijski sistem MNZ ni bil usklajen s podatki iz upravnih enot, pojasnjuje.
Po njegovih trditvah je pravo število izbrisanih 18.305 in ne 25.671. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je tako odgovor na interpelacijo v zvezi s tem utemeljila "na netočnih številkah", pravi poslanec, ki meni, da bi morali tožilstvu naznaniti sum kaznivega dejanja opravljanja nevestnega dela. Ob tem je izpostavil tudi ugotovitev komisije, da ta trenutek nihče ne ve, kolikšno je število izbrisanih. Po njegovem mnenju je izbrisanih toliko, kot je izdanih dopolnilnih odločb. Teh pa je, kot pravi, med 6500 in 7000. Če je bila komu storjena krivica, je to treba prek individualne obravnave dokazati in krivico nato popraviti, je ponovil.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.