Kršitve človekovih pravic v Sloveniji se v celoti nanašajo na problematiko izbrisanih. Kot je povedala generalna sekretarka AI Slovenije Nataša Posel, organizacija opozarja na neuspeh slovenskih oblasti, da bi ukrepale in prekinile kršitve pravic izbrisanih. Opozorila je tudi na romsko problematiko in represivno politiko notranjega ministrstva na področju azila.
Glede izbrisanih je slovenske oblasti pozvala, naj priznajo diskriminatorno naravo izbrisa posameznikov iz registra stalnega prebivalstva in zagotovijo, da bo njihov status stalnega prebivališča vzpostavljen z retroaktivno veljavnostjo. Oblasti bi morale po njenih besedah tudi zagotoviti, da bodo imeli vsi prizadeti posamezniki dostop do poprave krivic, vključno z odškodnino.
Problem segregacije Romov
V zvezi z romsko problematiko je Poslova spomnila na izobraževanje romskih otrok v osnovni šoli Bršljin pri Novem mestu, kjer se je po njenih besedah pokazal še vedno prisoten problem rasne segregacije. O tem je AI Slovenije v prvi polovici aprila pisala tudi premieru Janezu Janši in med drugim opozorila, da pomenijo ukrepi, katerih učinek je rasna segregacija, kršitev mednarodnih obveznosti Slovenije. Vodenje ločenih razredov ali šolskih skupin oz. skupin v vrtcih zgolj na temelju etnične pripadnosti je po mnenju AI nesprejemljivo in nedopustno za demokratično državo.
Glede Slovenije, ki se je v poročilu AI znašla tretjič, od tega drugič zaradi problema izbrisanih, je Poslova opozorila še na nezakonito omejevanje pravice do svobode gibanja prosilcem za azil s strani države. Gre za vse bolj represivno politiko notranjega ministrstva na tem področju, je povedala in izrazila protest zaradi ukinitve ustnega seznanjanja s pravicami in dolžnostmi prosilcev za azil, ki je kot nov ukrep notranjega ministrstva začel veljati ta teden. Po njenem gre za nadaljnje nižanje standardov na tem področju.
Kršitve v 149 državah
V poročilu 2005, ki zajema celotno lansko leto, AI poroča o kršitvah človekovih pravic, ki so jih zabeležili kar v 149 državah. V zvezi s stanjem drugod po svetu v AI ugotavljajo, da so se vlade izneverile svojim obljubam, saj pri svojem delovanju ne spoštujejo nekaterih temeljnih načel in ne izpolnjujejo obljub o spoštovanju človekovih pravic. "Spremembe, ki smo jim priča, temeljijo na besedah svoboda in pravičnost, uporabljajo pa se za izvajanje politike zastraševanja in povzročanja negotovosti. Priča smo ciničnim poskusom prevrednotenja in olepšanja mučenja," je dejala Nataša Posel.
Omenila je Darfur, kjer je "sudanska vlada povzročila katastrofalno stanje človekovih pravic, mednarodna skupnost pa je prepozno storila premalo, da bi lahko pomagala več stotisoč ljudem". Na Haitiju so posamezniki, odgovorni za resne kršitve človekovih pravic, ponovno prevzeli oblast. V vzhodni Demokratični republiki Kongo pa mednarodna skupnost ni ukrepala v primerih sistematičnih posilstev desettisoč žensk, otrok in celo dojenčkov.
Kljub izvedenim volitvam v Afganistanu po njenih besedah vse bolj vladata brezzakonje in nestabilnost. Nasilje je v Iraku postalo del vsakdana, omenila pa je tudi ruske vojake, ki naj bi nekaznovano mučili, posiljevali in spolno zlorabljali čečenske ženske.
Po štirih letih od 11. septembra svet ni varnejši
Nespoštovanje človekovih pravic s strani vlad je povzročilo stopnjevanje grozovitosti terorističnih napadov in povečevanje brutalnosti oboroženih skupin, v poročilu ocenjuje AI. Štiri leta po 11. septembru pa ostaja obljuba o bolj varnem svetu še naprej neizpolnjena, je dodala Poslova.
Poročilo je precej kritično tudi do ZDA, ki so "v vlogi edine svetovne politične, vojaške in gospodarske velesile dajale zgled vladam po svetu. In če najmočnejša država ne spoštuje vladavine prava in človekovih pravic, tudi ostalim daje možnost nekaznovanih kršitev teh načel", je povedala. Tako so bila po njenem dejanja ZDA kljub uporabi jezika svobode v velikanskem nasprotju z retoriko. "Eden najbolj jasnih primerov tega so grozovita mučenja in nečloveško ravnanje z zaporniki v iraškem zaporu Abu Grajb, glede katerega ZDA niso izvedle izčrpne in neodvisne preiskave."
Omenila je še Izrael, ki je po mnenju AI z vztrajanjem pri gradnji zidu znotraj zasedenega Zahodnega brega ignoriral mnenje sodišča v Haagu, katero je zid označilo za kršitev človekovih pravic in humanitarnega prava. Med drugim pa AI zaznava tudi porast usmrtitev. Največ jih je na Kitajskem, v Iranu, ZDA in Vietnamu.
Razsodba o Guantanamu je znak upanja
Kot znak upanja v letu 2004 pa je generalna sekretarka AI Slovenije izpostavila razsodbo Vrhovnega sodišča ZDA o zapornikih v Guantanamu in odločitev najvišjega britanskega sodnega organa lordske zbornice glede nedopustnosti nedoločenega pripora brez obtožbe ali sojenja osumljenim terorizma. Poleg tega je ameriško vrhovno sodišče letos odločilo, da izvajanje smrtne kazni nad mladoletniki ni dopustno, kar je po njenem prav tako pozitiven premik.
