Se stanje izboljšuje?

DZ se je seznanil s poročilom o delu komisije za preprečevanje korupcije v letu 2006 ter pozval pristojne državne organe, naj namenijo posebno skrb preprečevanju, odkrivanju in pregonu pojavov korupcije. Poslanci so ratificirali tudi konvencijo ZN proti korupciji.

S sprejetimi sklepi je DZ pozval pristojne državne organe, da namenijo posebno skrb preprečevanju, odkrivanju in pregonu pojavov korupcije. Vse državne organe in organe lokalnih skupnosti pa so poslanci pozvali, da vložijo več truda v osveščanje ljudi, da sta korupcija in njeno preprečevanje v prvi vrsti stvar posameznika in njegove odločitve.

Poslanska večina pa je zavrnila štiri dopolnila, ki jih je k predlogom sklepov vložil vodja poslanske skupine Zares Matej Lahovnik. Z enim od predlogov naj bi DZ vlado opozoril na opozorila OECD o veliki možnosti vplivanja na neodvisnost preiskav organov odkrivanja ter jo pozval, naj sprejme ukrepe, da se v največji možni meri zmanjša možnost vpliva politike na preiskave organov odkrivanja. DZ naj bi vlado še pozval, naj sprejme potrebne ukrepe za okrepitev strokovnega znanja in kadrovskih ter finančnih virov, ki so organom odkrivanja in pregona na voljo v boju proti korupciji.

Za delo komisije za preprečevanje korupcije sta bila sicer v letu 2006 pomembna predvsem dva dejavnika: njeno ukinjanje in slabšanje razmer na področju sistemske korupcije, je osnovna ugotovitev iz zaključka letnega poročila protikorupcijske komisije.

Opozicija podpira ugotovitve poročila

Medtem ko v opozicijskih poslanskih skupinah podpirajo ugotovitve iz poročila, ki kažejo slabše stanje na področja boja proti korupciji, se v koaliciji z njimi ne strinjajo, protikorupcijski komisiji pa očitajo tudi politiziranje.

V poslanski skupini SDS ugotavljajo, da je veljavna zakonodaja na tem področju pomanjkljiva in ne daje dovolj jasnih pravnih podlag. Z očitki iz poročila komisije se v NSi ne morejo strinjati, je pojasnil Drago Koren. Meni namreč, da pristojni državni organi in tudi vlada svoje delo, usmerjeno v omejevanje in preprečevanje korupcije, opravljajo zgledno.

Poslanci SD pa podpirajo ugotovitve iz poročila, ki po besedah Dušana Kumra niso najbolj ugodne in optimistične. Kumer ugotavlja, da je stanje na področju korupcije danes mnogo slabše kot pred tremi ali štirimi leti, saj se je aktualna vlada "takoj po prihodu na oblast lotila vzpostavljanja lastne klientelistične mreže na vseh nivojih".

Po besedah Aleša Guliča (LDS) pa je vladajoča koalicija boj proti korupciji in klientelizmu spremenila v "boj proti Kosu".
V poslanski skupini Zares pa ugotavljajo, da preprečevanje korupcije ni prioriteta aktualne oblasti. Davorin Terčon je opozoril predvsem na "razkorak med deklarativnimi izjavami predstavnikov izvršilne oblasti o boju proti korupciji in njihovimi konkretnimi ravnanji".

Po mnenju nepovezane poslanke Barbare Žgajner Tavš pa iz poročila izhaja, da je v našem sistemu boja zoper korupcijo nekaj hudo narobe. Zaskrbljujoče se ji zdi, da se stanje na področju korupcije v državi tudi objektivno slabša, eden od glavnih razlogov za ta negativni trend pa je slaba učinkovitost inštitucij družbenega nadzora, zlasti organov odkrivanja in pregona. Poslanka ob tem opozarja, da vlada omenjeno področje želi pomesti pod preprogo.

V DeSUS se strinjajo, da komisija za preprečevanje korupcije ni zgolj brezzoba institucija. Kot je dejal Vili Rezman, nikoli niso pristajali na njeno ukinitev ali zmanjšanje njene vloge in jo bodo "v tem podpirali tudi v bodoče".

V SLS pa se jim zdijo najbolj zanimivi rezultati javnomnenjske raziskave o stanju na področju korupcije v Sloveniji. "Korupcija je. To vemo vsi. Pa vendar se vsesplošno prepričanje o korupciji in podkupovanju v javnem sektorju nekoliko umirja. Korupcija ni samoumevna in ni nekaj, s čemer bi se morali kar sprijazni," je dejal Marjan Drofenik.

Komisija za preprečevanje korupcije je po mnenju SNS s pooblastili, ki jih trenutno ima, brepredmetna. "Če se gremo resnično preprečevanje in boj proti korupciji, pozem ustanovimo komisijo, ki bo imela polne pristojnosti za boj proti korupciji," meni Srečko Prijatelj.

Kos: Načrtno rušenje komisije

Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos je uvodoma opozoril na "načrtno rušenje vseh resnih protikorupcijskih aktivnosti in aktivno vzpostavljanje pogojev za razmah prave sistemske korupcije" ter poudaril, da je policija ozko grlo na področju zatiranja korupcije.

Kos je najprej izrazil obžalovanje, da DZ poročilo obravnava šele po več kot letu dni. Če bi ga obravnavali prej, bi namreč lahko bili sprejeti že nekateri ukrepi in kakšna pozitivna sprememba na področju preprečevanja korupcije.

Predsednik komisije je izpostavil nekatere probleme, ki so bili aktualni v letu 2006 in so v določeni meri aktualni še danes. Kot poseben problem je izpostavil nezdružljivost funkcij županov in direktorjev javnih zavodov, pri čemer ugotavlja, da koncept vnaprejšnjemu izogibanju konfliktov med osebnimi interesi in javnimi interesi oseb z javnimi pooblastili na njihovem delovnem mestu še ni koncept, ki bi bil v Sloveniji zelo v veljavi.

Skrb zaradi povečanja nepotizma

Državni zbor prejšnjega sklica je sprejel resolucijo o preprečevanju korupcije kot nacionalno protikorupcijsko strategijo, opozarja Kos in ugotavlja, da se s to resolucijo načrtno, vendar samo v okviru svojih skromnih finančnih in kadrovskih zmožnosti, ta trenutek ukvarja samo komisija za preprečevanje korupcije.

Raziskave javnega mnenja so pokazale, da je treba skrbeti predvsem zaradi vedno večjega vpliva patronaže in nepotizma na delovanje slovenskih podjetij, tudi tistih velikih. V lokalnih okoljih komisija beleži veliko število tudi zelo inovativnih kršitev osnovnih pravnih in etičnih načel. Na državni ravni je teh kršitev manj, so pa dosti bolj nevarne in povzročajo dosti večjo škodo, še poudarja Kos.

Komisija za preprečevanje korupcije ocenjuje, da je ozko grlo na področju zatiranja korupcije v Sloveniji še vedno policija. "Ljudje se vedno bolj bojijo prijavljati korupcijo in podobna dejanja, pri čemer je, predvsem na lokalni ravni, zaznati dosti več nenačelnega molka v okolju sicer znanih kršitvah." Kos opozarja, da kodeksi ravnanja še vedno niso dovolj priznani kot resno vodilo za ravnanje oseb, na katere se nanašajo. "Najbolj od vsega bode v oči zastarelost in neuporabnost kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, predvsem zaradi tega, ker se nanaša na zelo veliko število zaposlenih v javnem sektorju."

Kos še opozarja, da o enem najpomembnejših področij za preprečevanje korupcije v državi, to je o področju financiranja političnih strank in volilnih kampanj, v državi skoraj da ni resnih razprav. "Sloga političnih strank na tem področju je skorajda popolna."

Rušenje dela komisije

Na mednarodnem področju je komisija še naprej žela uspehe in priznanja, predvsem pa aktivno sodelovala z mednarodnimi institucijami, ki spremljajo in ocenjujejo stanje v državi na področju preprečevanja in zatiranja korupcije, je dejal Kos. Pri tem se v posebnem pomenu kaže sodelovanje komisije z OECD, predvsem v luči vstopanja Slovenije v to organizacijo.

"Na domačem prizorišču pa je bila komisija prisiljena spremljati načrtno rušenje vseh resnih protikorupcijskih aktivnosti in, kar še bolj žalosti, tudi aktivno vzpostavljanje pogojev za razmah prave sistemske korupcije, čemur se je Sloveniji na svoji dosedanji poti uspelo izogniti." Kljub vsem opozorilom Slovenija še vedno ni pristopila k ratifikaciji konvencije Združenih narodov proti korupciji, opozarja Kos in upa, da se bo to zgodilo danes.